Da bi preprečili vse hitrejšo pozidavo najboljših kmetijskih zemljišč, se v zadnjem času pojavljajo številne pobude za njihovo zaščito. Govori se o različnih možnostih - od strožjega omejevanja pozidave do celo triletnega moratorija na pozidavo kmetijskih zemljišč.

Kot so za MMC pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, smo v povprečju med letoma 2002 in 2007 izgubili oz. pozidali sedem hektarjev kmetijskih zemljišč na dan, kar ni preveč spodbuden podatek, zato že pripravljajo spremembe zakonodaje.

Gradnja je omejena. Pa je omejena dovolj?
Ob tem pa na nekem drugem ministrstvu - ministrstvu za okolje in prostor - zatrjujejo, da je gradnja na najboljših kmetijskih zemljiščih zelo omejena oziroma skorajda ni dovoljena -kadar je na voljo še dovolj drugih slabše izrabljenih površin ali degradiranih območij, kamor se usmerja nova poselitev. A obenem priznavajo, da se velik del kmetijskih zemljišč spremeni za potrebe gradnje infrastrukturnih koridorjev, predvsem avtocestnih povezav.

Na ministrstvu za okolje še pravijo, da se razmeroma majhen delež kmetijskih zemljišč nameni za klasično gradnjo, torej širjenje naselij, saj ima pred gradnjo namreč najprej prednost prenova. Zakon o prostorskem načrtovanju sicer prepoveduje novo razpršeno gradnjo, pojasnjujejo na MOP-u in dodajajo, da je ravno takšnen način pozidave v preteklosti "močno načel odprti kmetijski prostor, posebno v neposrednih zaledjih večjih urbanih središč".

"Prostorski razvoj se usmerja v zgoščevanje, tj. "navznoter", najprej se morajo izrabiti še prosta stavbna zemljišča, prenoviti degradirana območja, itd. Iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije jasno izhaja, katera naselja v omrežju naselij imajo takšno mesto, da so "upravičena" do načrtovanja večjih gospodarskih con, logističnih centrov, večjih območij za centralne dejavnosti in obsežnejših stanovanjskih območij," še pravijo na ministrstvu za okolje, na ministrstvu za kmetijstvo pa dodajajo, da je takrat, ko se širjenju na kmetijska zemljišča ni mogoče izogniti, treba poiskati "takšne rešitve, ki v najmanjši možni meri posegajo na najboljša kmetijska zemljišča".

Občine predlagajo zidanje na 9.115 hektarjih najboljših zemljišč
Na kmetijskem ministrstvu sicer z obstoječim stanjem niso tako zelo zadovoljni kot na okoljskem. Pojasnili so nam, da so po sprejetem zakonu o prostorskem načrtovanju nekatere občine že pristopile k pripravi novih prostorskih aktov in iz podatkov, ki so jih že dobili od 117 občin (gre za občine, ki so že začele, nekatere izmed njih pa tudi končale postopek priprave in sprejemanja občinskega prostorskega načrta - OPN), ugotavljajo, da so predlagale spremembe namenske rabe na približno 13.700 hektarjih vseh kmetijskih zemljišč. Od tega je za spremembo namembnosti predlaganih približno 9.115 hektarjev najboljših zemljišč.

Gradnjo želijo usmeriti na degradirana zemljišča
Tudi zato na kmetijskem ministrstvu pripravljajo predloge sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih, s katerimi bi zaščitili predvsem potencial kmetijskih zemljišč in pripomogli k prehranske varnosti. Njihov interes je, pojasnjujejo, dolgoročni trajnostni razvoj podeželja. "Spremembe bodo pripomogle k usmerjanju gradnje na območja nekmetijskih zemljišč, obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na degradirana območja. Velik poudarek je namenjen ohranjanju obstoječih obdelovalnih zemljišč pa tudi ukrepom, ki bi spodbudili lastnike zdaj neobdelanih zemljišč k večji dejavnosti," pravijo na ministrstvu.

Kmetijsko ministrstvo še opominja, da je treba širitve na najboljša kmetijska zemljišča, če se jim res ne da izogniti, načrtovati v skladu z "realnimi razvojnimi potrebami".