Ob tem zatrjujejo, da pomanjkanja pšenice ni in ga ne bo, ko se bo začela žetev pšenice, pa se bo pokazalo, kaj je stabilna cena pšenice. Mlinarji so ministra za kmetijstvo Dejana Židana prosili, da poleg strateških predlogov, ki so mu jih podali, preuči še dva dodatna operativna predloga, to sta, "kako lahko pomagamo z državnimi zalogami pšenice v tej situaciji, ko je mogoče, da bo morda nekaj tednov v Sloveniji premalo pšenice, in ali lahko pomagamo pri organiziranemu načinu odkupa".

Oba ukrepa bi bila namenjena temu, da se cena stabilizira. Ob tem je minister dejal, da napoved Evropske unije, da bo letos pridelanih 130 milijonov ton pšenice, še vedno velja, porabljenih pa bo 10 milijonov ton manj, tako da bo EU pšenico najverjetneje še izvažal. Poleg tega ima EU po trenutnih ocenah na zalogi 16 milijonov ton pšenice.

"Treba je okrepiti dialog med kmeti, predelovalno industrijo in trgovci"
V imenu predelovacev je spregovoril predsednik uprave Žita Toni Blažič, ki je dejal, da so v precepu, ko na eni strani vidijo, da se cena pšenice intenzivno dviguje, na drugi strani pa se zavedajo odgovornosti, da so podražitve kruha nekaj, kar si nihče ne želi. Zato meni, da bi morali v prihodnjih mesecih ugotoviti, kje se bo cena pšenice stabilizirala, in na tej osnovi najti primerne rešitve. V živilski industriji imajo namreč vsi enak interes, to je zagotoviti dobiček, ki bo omogočil dolgoročni razvoj in obstoj dejavnosti. Zaveda se, da bodo morali zagotoviti kakovostnejši dialog med kmeti, predelovalno industrijo in trgovci. Tudi mlinarji in peki od ministra pričakujejo, da bo vzpostavil osnovo, na kateri bo lažje sodelovanje vseh partnerjev.

Blažič je ob tem še dejal, da lahko država na področju usmerjanja kmetijske politike igra pomembno vlogo. Z bolj usmerjeno kmetijsko politiko pa lahko Slovenija zagotovi višjo stopnjo samooskrbe, ki je v časih, ko cene divjajo, zelo pomembna.