Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v uvodu povedal, da so glede morebitne uvedbe kavcijskega sistema za nepovratno embalažo izvedli že kar nekaj posvetov. Ker gre za pomembno temo, si želijo na ministrstvo z vključitvijo različnih pogledov poiskati najširši možen konsenz. "Z reprezentativnimi predstavniki posameznih združenj, ki jih ta sistem najbolj zadeva, želimo opraviti ponovno oziroma še eno razpravo glede kavcijskega sistema in res poiskati rešitev, ki je za Slovenijo najboljša," je poudaril.

Kumer: Uvedba kavcijskega sistema je tudi ena od zavez koalicijske pogodbe

Kot je poudaril Kumer, bodo v naslednjih tednih oz. do konca avgusta dejavnosti usmerjene v to, da natančno razdelajo in se poenotijo glede podatkov in dejstev, pri katerih imajo deležniki nasprotujoča si stališča. "Potem morajo politični odločevalci sprejeti odločitev," je dodal in obenem spomnil na to, da je uvedba kavcijskega sistema tudi ena od zavez iz koalicijske pogodbe. "Sam sem predan temu, da bi ga rad uvedel na podlagi dejstev in konsenza," je še poudaril.

Na ministrstvu so spet analizirali podatke proizvajalcev plastenk pijač in predelovalcev odpadne embalaže ter proučili, ali bodo okoljski cilji, ki jih predvideva zakonodaja EU-ja, tudi doseženi. "Srečujemo se z veliko dilemo in tudi z veliko negotovostjo, da cilji brez kavcijskega sistema ne bodo doseženi, po drugi strani pa nam zavezanci za ravnanje z odpadki sporočate, da kavcijski sistem ni potreben in da bomo s sedanjo prakso, sicer z nekoliko več napora, sočasno te cilje vseeno dosegli," je dodal Kumer.

Povzetek vseh dosedanjih dejavnosti pristojnega ministrstva v zvezi z uvedbo kavcijskega sistema je predstavila Jana Miklavčič iz sektorja za ravnanje z odpadki. Kot je dejala, je v ozadju tega "cel kup analiz in razmišljanj". "Kar nas najbolj skrbi, je to, ali bomo dosegli cilj ločeno zbranih odpadnih plastenk pijač v višini 90 odstotkov do 1. januarja 2029 in najmanj 77 odstotkov ločeno zbranih odpadnih plastenk pijač do 1. januarja 2025," je navedla in spomnila tudi na 30-odstotni cilj reciklata v PET-plastenkah pijač do leta 2030.

Argumente za so predstavili v nevladni organizaciji Eko krog

Sorodna novica "Kavcija odlično spodbuja ljudi, da namesto malomarnega odmetavanja embalažo vračajo v trgovine"

Argumente, ki govorijo v korist uvedbi sistema, so predstavili v nevladni organizaciji Eko krog. Kot je poudarila predstavnica organizacije Erika Oblak, kavcijski sistem po njihovem mnenju skupaj z uvedbo polne odgovornosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti pomeni prednosti za vse deležnike. Znova je poudarila, da njegova uvedba gospodinjstvom ne bi prinesla dodatnih stroškov, na kar opozarjajo nasprotniki vzpostavitve sistema. "To je polna odgovornost proizvajalcev pijač," je poudarila in dodala, da se investicijski in operativni stroški delovanja sistema prevedejo v embalažnino, ki jo morajo trenutno plačevati proizvajalci pijač.

Na vidik "strašenja potrošnikov" in manipulacije s podatki pa je opozoril tudi predsednik Združenja industrije pijač, ki deluje pod okriljem Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Marian Šefčovič. "Podpiramo kavcijski sistem, ker smo prepričani, da nam prinese to, kar potrebujemo kot država in industrija," je poudaril in dodal, da ga ima že več kot 70 odstotkov držav članic EU-ja. Za sprejetje dokončne odločitve po njegovem mnenju ni več veliko časa. "Verjamem, da v nekaj mesecih najdemo skupni cilj, odgovor na to in skupaj rešitev," je sklenil.

Proti Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije

Na drugem bregu ostaja Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije, ki vztraja, da kavcijski sistem ni nujen za doseg okoljskih ciljev EU-ja. Gre za parcialno odločitev, ki prinaša dodatne visoke stroške za gospodinjstva, in sicer 230 evrov na leto, je poudaril predsednik zbornice Sebastijan Zupanc. Med negativnimi posledicami vzpostavitve sistema je navedel tudi višje stroške poslovanja za trgovce, izgubo prodajnega prostora in izziv zagotavljanja skladiščnih zmogljivosti. Sicer je dejal, da je bila današnja razprava konstruktivna. Prepričani so, da lahko Slovenija okoljske cilje do leta 2030 doseže z nadgradnjo obstoječega sistema ob partnerstvu s pristojnim ministrstvom in industrijo pijač.

Sorodna novica V Sloveniji glede kavcijskega sistema zbiranja plastenk in pločevink še ni soglasja

Razhajanja so opazna tudi glede financiranja uvedbe sistema

Da mnenja trgovskih družb, ki bi ob morebitni uvedbi kavcijskega sistema delovale kot glavni organizatorji prevzemnih mest za embalažo, trenutno niso poenotena, sta na posvetu opozorili Marjanca Simsič in Nika Pečevnik iz Trgovinske zbornice Slovenije. V zbornici se zavzemajo za vzpostavitev enotne podatkovne baze, ki bi bila podlaga za sprejetje skrbno pretehtane odločitve.

Po koncu posveta je na podobno opozorila tudi vodja direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte. Še eno srečanje bodo izvedli na temo priprave akcijskega načrta o ukrepih za izvedbo okoljskih ciljev na področju odpadne embalaže, če odločitve o uvedbi kavcijskega sistema ne bo. "Ta načrt mora država predložiti Evropski komisiji, ki oceni, ali je ta izvedljiv, in potem v sklopu tega vse aktivnosti tudi izvesti," je razložila.

"Čudim se, da o takih stvareh, ki so preprosto merljive, nimamo zaupanja vrednih podatkov," je dejal Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Na problem manipuliranja s podatki, ki ni prava smer, je opozorila tudi sopredsednica stranke Vesna Urša Zgojznik. Po njenih besedah tudi kavcijski sistem ne predstavlja edine prave rešitve, je pa "dovolj ambiciozen, da nas požene na to pot".