V Združenju industrije pijač po dveh letih intenzivnih pogovorov z ministrstvom za okolje pristojne pozivajo, naj čim prej sprejmejo dokončno odločitev o uvedbi kavcijskega sistema za embalažo pijač za enkratno uporabo.

"Ugotovili smo, da je to edina pot, ki nas lahko pripelje do izpolnjevanja ciljev države in teh, ki so postavljeni za proizvajalce pijač," je na novinarski konferenci povedal Marian Šefčovič, predsednik Združenja industrije pijač, ki deluje pod okriljem Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Visokoleteči okoljski cilji, ura tiktaka

V skladu s temi cilji bo morala Slovenija tako kot druge države članice Evropske unije leta 2030 ločeno zbrati 90 odstotkov plastenk in pločevink, nove plastenke pa bodo morale vsebovati 30 odstotkov reciklirane plastike.

Šefčovič je zavrnil očitke Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, da bi uvedba sistema potrošnikom prinesla dodatne stroške. "Pomembno sporočilo potrošnikom je, da zanje to ne pomeni višje cene, ampak da bodo plačali kavcijo kot v primeru nakupa steklenic. Ko vrnejo embalažo, se jim ta kavcija povrne. Se bodo pa morali potruditi in doma zbirati plastenke ter jih prinesti nazaj v trgovino," je izpostavil.

Vlado in pristojno ministrstvo je pozval k čimprejšnjemu sprejetju odločitve. Če se to ne bo zgodilo, pa v združenju pričakujejo, da bodo pristojni odločitev pojasnili. Kot je dejal, so trenutno priča "zavlačevanju in kupovanju časa".

Industrija potrebuje material za reciklažo

Sorodna novica V Sloveniji glede kavcijskega sistema zbiranja plastenk in pločevink še ni soglasja

"Izziv, ki ga imamo v Sloveniji že vrsto let, je, da se plastenke danes pojavljajo skupaj z drugo odpadno embalažo. Naše ocene na podlagi analiz so, da lahko trenutno govorimo o od 65 do 75 odstotkov ločeno zbranih odpadnih plastenk pijač," pa je podatke predstavila strokovna direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju Petra Medved Djurašinović.

Po njenih besedah mora biti kavcijski sistem v državi vzpostavljen ne samo zaradi doseganja nacionalnih in evropskih ciljev, temveč tudi za dostop do zadostnih količin recikliranega PET-materiala, ki ga bo morala industrija pijač vključiti v svojo embalažo. "Prizadevali si bomo tudi za to, da bo prevzemanje embalaže na čim več mestih, kjer poteka tudi prodaja pijač. Težimo k enemu nacionalnemu sistemu, ki temelji primarno na neprofitnem poslovnem modelu in ki je organiziran pri vseh zainteresiranih deležnikih," je poudarila.

Eko krog: Kavcija odlično spodbuja ljudi

Sorodna novica Kako so v Litvi iz okolja izginile vse odvržene plastenke in pločevinke

Za vzpostavitev sistema se dobri dve leti zavzemajo tudi v društvu Eko krog, pred kratkim so zagnali tudi kampanjo zbiranja podpisov podpore. Predstavnica društva Erika Oblak je izpostavila predvsem okoljske prednosti, ki jih ta prinaša. Med temi je omenila zmanjšanje smetenja v naravi in na javnih površinah. "V 16 evropskih državah se je izkazalo, da kavcija odlično spodbuja ljudi, da namesto malomarnega odmetavanja embalaže to raje vračajo v trgovine. Namesto da vsako leto prostovoljci pobiramo to embalažo v naravi, bodo zanjo poskrbeli tisti, ki pijače v plastenkah in pločevinkah kupujejo," je nanizala prednosti.

Navedla je tudi podatek, da embalaža zaradi razmeroma velikega volumna povprečno zasede 40 odstotkov rumenih zabojnikov in uličnih smetnjakov, kavcijski sistem pa te količine preusmeri drugam, zato je posledično potrebnih manj odvozov, manj je tudi praznjenja smetnjakov in stroškov ravnanja z odpadki za občine.

Ob tem je zagotovila, da z uvedbo sistema dodatni stroški za gospodinjstva ne bodo nastali. "Embalaža v kavcijskem sistemu ima tudi za tretjino nižji ogljični odtis od rumenih zabojnikov. Ljudje namreč večinoma v trgovine vračajo to embalažo takrat, ko se odpravijo po novem nakupu, zato dodatne poti in dodatni stroški ne nastajajo," je dejala.

Manj smeti, manj embalaže

Podporo uvedbi sistema so na novinarski konferenci izrazili tudi v Združenju malih trgovcev Slovenije pri GZS-ju – Podjetniško-trgovski zbornici. "Napore za uvedbo kavcijskega sistema podpiramo, saj menimo, da bo ta kljub dodatnim investicijam bistveno prispeval k zmanjševanju smetenja in količin embalaže. Trgovina sledi željam potrošnikov, ki postajajo vse bolj zahtevni in okoljsko ozaveščeni," je dejala njihova predstavnica Katarina Vita Dolinar.

ZPS: Zbirališča naj bodo ob prodajnih mestih

Da je uvedba kavcijskega sistema v državi dobrodošla, pa je povedal Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Izpostavil je izsledke nedavno opravljene raziskave, v kateri je velik delež vprašanih odgovoril, da si želijo takšnega sistema, ki bi bil potrošnikom čim bolj dostopen. "Pomembno je, da so ti avtomati ali sama zbirališča tam, kjer potrošnik tudi nakupuje, in da se mu s tem ne dela dodatnih poti ali sitnosti pri iskanju recimo zbiralnih mest, kot je mogoče v kakšnih državah, kjer niso tako uspešni pri zbiranju odpadne plastike," je opozoril.

Kako odgovarja pristojno ministrstvo

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili, da glede vzpostavitve kavcijskega sistema za embalažo pijač še vedno potekajo analize podatkov za preverjanje o doseganju ciljev. "Glede na to, da so nekateri deležniki izrazili nasprotovanje uvedbi kavcijskega sistema, želimo na ministrstvu temeljito preveriti podatke in na podlagi tega pojasniti dokončno stališče," so navedli.

Ministrstvo je sicer kavcijskemu sistemu naklonjeno z vidika stabilnega doseganja okoljskih ciljev. Na začetku junija 2024 bodo organizirali posvet z vsemi deležniki glede kavcijskega sistema. "Na posvetu bomo še enkrat predstavili vse razpoložljive podatke in predočili vse argumente za kavcijski sistem in proti njemu. Po posvetu bo ministrstvo sprejelo dokončno odločitev glede uvedbe kavcijskega sistema," so zagotovili.