Predsednik zveze Peter Vrisk sicer meni, da bi učinki utegnili biti posredni. Še največjo težavo zanje namreč povzročajo veliki trgovski sistemi, ki so likvidnostno prizadeti, torej zadrugam slabše izplačujejo.

"Hrana je osnovna dobrina"
Poleg tega pa težav ne vidijo, saj je hrana osnovna dobrina. "Hrana je pač tisto, kar moramo imeti na mizi," je povedal Vrisk in dodal, da se potrošnik v krizi prej odpove drugim, ne tako nujnim dobrinam.

Po Vriskovih podatkih gre v tudi zadružnim bankam po Evropi precej dobro glede na razmere. "Med največjimi izgubaškimi bankami ni niti ene zadružne banke," je razložil.

V Sloveniji deluje kot zadružna banka Deželna banka Slovenije, za katero je Vrisk povedal, da je lani celo izboljšala poslovanje, a vendar tudi nekaj izgubila pri vrednostnih papirjih. Kot je dejal prvi mož zveze zadrug, si te želijo ohraniti Deželno banko, kot osrednjo finančno slovenskega kmetijstva in zadružništva, v svoji lasti.

Kriza kot priložnost?
Vriska kriza očitno ne skrbi preveč, kar nakazuje tudi njegova izjava, da je kriza lahko celo priložnost za zadružni sistem, kar se je v preteklosti že zgodilo. Kljub temu pa nameravajo v zvezi spodbujati zadruge k medsebojnemu povezovanju na poslovnem in kapitalskem področju ter k skupnemu nastopu na trgu, da bi bile bolj konkurenčne in da bi povečevale svoje tržne deleže.

V zadrugi podpirajo tudi kapitalsko povezovanje med zadrugami in živilskimi podjetji po posameznih panogah, Vrisk pa je spomnil predvsem na mesnopredelovano industrijo.

Zadružna zveza Slovenije sicer združuje 77 kmetijskih in gozdarskih zadrug, ki skupno zaposlujejo več kot 2.960 delavcev in združujejo skoraj 17.000 članov. Skupni prihodki članic zveze so v letu 2007 znašali 607 milijonov evrov, skupni kapital pa znaša 200 milijonov.

S. Z.