Cene so posledično morali dvigniti tudi trgovci. Vzroki za to so poleg višjih cen energentov, embalaže in stroškov dela tudi podnebne spremembe in povpraševanje Kitajske.

Cene surovin že od lanske jeseni segajo v nebo. Najbolj se to pozna pri žitih, koruzi, soji, ki so pomembni pri proizvodnji mesa in kruha.

"Cene kmetijskih surovin na področju rastlinske pridelave se višajo zaradi podnebnih sprememb, zaradi neugodnega vremena na ključnih območjih pridelovanja, ki so pomembna za dogajanje na svetovnih trgih. Deloma pa tudi zaradi špekulativnih nakupov in terminskih pogodb," je opozoril Stane Kavčič z biotehniške fakultete. Svinjsko meso se je na začetku leta že podražilo za petino, jeseni se bo spet.

"V pozni jeseni se bo to poznalo tudi v žepu kupca, nekje do deset odstotkov," je povedal direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec.

V Mlinotestu pa imajo na letni ravni že za več kot štiri milijone stroškov brez transporta. Pšenični zdrob, osnova za testenine, je najbolj iskana dobrina.

"Cene so se v zadnjem mesecu in pol dvignile za 75 odstotkov. Dobavitelji, tuji mlini, ker te žitarice v Sloveniji ni, že odpovedujejo podpisane pogodbe. V teh dneh smo okupirani s tem, da zagotovimo surovino," pravi predsednik uprave Danilo Kobal.

Tudi v Žitu so že morali zvišati cene, posledično tudi trgovci, najbolj pri moki, sladkorju, paštetah, pijačah in pekarskih izdelkih. Beli kruh slovenskega proizvajalca se je v zadnjih tednih podražil za šest odstotkov ali 20 centov na kilogram.

Draži se gradbeni material, les je dražji za 40 odstotkov, elektrika se je na medletni ravni podražila za 23 odstotkov, dizelsko gorivo za tretjino, bencin za četrtino.