Slovenski potrošniki podražitve surovin še ne občutimo, saj se maloprodajne cene hrane za zdaj še niso bistveno spremenile. V obdobju med lanskim in letošnjim aprilom se je hrana celo pocenila, in sicer za pol odstotka, medtem ko so se po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v prvih štirih mesecih letošnjega leta cene hrane v povprečju povišale za 1,2 %. Najbolj sta se podražila sadje (3,3 %) in zelenjava (6,1 %), pri čemer izstopa krompir, ki se je v prvem četrtletju podražil za 8,6 %, v zadnjem letu pa za 16,9 %. »Pri cenah sadja in zelenjave močno vplivata letina in sezona. Mladi krompir vstopi na trg marca in tudi v izračun našega indeksa in praviloma ob vstopu sezonskega izdelka na trg so cene nekoliko višje,« je pojasnila Klavdija Škerlak s Statističnega urada. Med podražitvami zelenjave izstopa tudi sveža paprika, ki se je podražila za 8,9 %. V zadnjem letu so se podražila tudi nekatera osnovna živila. »Sladkor se je podražil za 1,2 %, moka za 0,5 % in kvas za 4,6 %,« je še povedala Škerlakova in opozorila, da pri izračunih uporabljajo metodologijo, ki zajame najbolje prodajane proizvode, ter upoštevajo ceno, ki jo kupec plača pri blagajni. To pomeni, da so pri ceni izdelka všteti tudi vsi morebitni popusti, zato je lahko cena izdelka na polici višja od zajete.

Nekatere surovine dražje, drugih primanjkuje

Živilska industrija se je znašla v resnih težavah, meni direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dr. Tatjana Zagorc. »Surovine so doživele nerazumen skok cen: koruza se je podražila za okrog 40 %, ječmen za 20 %, pšenica za 30 %, proteini, ki so vir v krmi, za 60 %,« pojasni Zagorčeva. Podražila so se tudi olja: palmovo za 50 %, sončnično za 60 % in margarina za okoli 40 %. »Vse to gre v glavne veje živilske industrije, tako da povzroča prenekatero skrb, kajti podjetja teh surovin nimajo na voljo za vse leto.« Perutninska industrija je bila zaradi dviga cen surovin primorana dvigniti cene mesa. »V lanskem letu so se cene žita zelo dvignile, v povprečju so odkupne cene zdaj višje za 50 %, cene olj so se dvignile za okoli 100 %. To je razlog, da smo bili prisiljeni dvigniti ceno mesa,« je pojasnil predsednik uprave Pivka perutninarstvo Janez Rebec. Če se trenutne razmere na trgu ne bodo spremenile, bodo jeseni ceno dvignili še za 5 %. Dodatno skrb povzroča pomanjkanje nekaterih surovin, na primer embalaže. »Pri embalaži nas skrbi že to, da so se dobavni roki podaljšali, kar pomeni tudi, da so proizvajalci embalaže v krču, bodisi surovinskem ali pa še kakšnem drugem, mogoče občutijo pomanjkanje delavcev,« razmišlja Tatjana Zagorc. Vzrok za pomanjkanje embalaže Rebec vidi v tem, da je morala industrija zaradi epidemije zmanjšati proizvodnjo. »Zdaj ko se povpraševanje vrača, bo trajalo nekaj časa, da se znova prilagodi.«

Na koncu bo višjo ceno plačal kupec

Višje cene surovin občutijo tudi trgovci, ki za zdaj pokrivajo razliko. Zgolj vprašanje časa pa je, kdaj bomo višjo ceno hrane začeli plačevati potrošniki. »Treba je poudariti, da je to proces med kupcem in prodajalcem in glede na vse okvire, v katerih delujeta, se dogovorita tudi o podražitvah. Procesi trajajo tudi po dva meseca ali več, nedvomno pa je treba nekaj ukreniti v celotni verigi nazaj,« je prepričana Tatjana Zagorc, ki ne želi ugibati, kateri izdelki se bodo podražili in kdaj. »Glede na trenutne razmere na trgu surovin pa se bodo cene najverjetneje najbolj dvignile izdelkom iz žita in olja,« je še povedala Zagorčeva. Rebec pa dodaja: »Na končne cene izdelkov pomembno vplivajo tudi cene materiala in embalaže, zato se lahko podražijo tudi izdelki, ki niso vezani na cene surovin.«