Tako naj bi se ključna obrestna mera dvignila z enega na 1,25 odstotka. Gospodarstvo sicer bolj skrbi verjeten začetek dolgoročnega zviševanja obresti, ki so v zadnjih 25 letih padle z 20 odstotkov na odstotek.

Predsednik Zveznih rezerv Alan Greenspan in drugi guvernerji ameriško javnost že nekaj mesecev pripravljajo na neizogibne monetarne ukrepe za krotitev inflacije in upajo, da bo postopno dvigovanje obresti potekalo brez večjih šokov.

Z nizkimi obrestmi do stanovanja
Nižanje obrestnih mer je Američanom omogočilo nakupe domov, avtomobilov in drugih dobrin, obenem pa krepko povečalo njihovo zadolženost. Dokler so obresti padale, večjih težav ni bilo, sedaj pa nihče ne upa napovedati posledic. Analitiki pričakujejo, da se bo pospešena rast cen stanovanj in hiš upočasnila, obenem pa bodo višje hipotekarne obresti marsikomu otežile nakup hiše.

Ameriško gospodarstvo se sicer spopada z drugimi težavami, ki bi ga dolgoročno lahko resno ogrozile. Letošnji proračunski primanjkljaj je bil 477 milijard, javni dolg pa je presegel 7,1 milijarde dolarjev.