Čeprav si je Evropska unija zastavila cilj, da do leta 2035 odpravi avtomobile z notranjim zgorevanjem in jih nadomesti z okoljsko čistejšimi, kot so vozila na elektriko ali vodik, vse kaže, da se ta cilj nekoliko oddaljuje. Vsaj če pogledamo številke. V državah Evropske unije je delež električnih avtomobilov lani znašal petino, pri nas pomembno manj, približno 7,5 odstotka vseh registriranih vozil. Jožko Tomšič meni, da bodo električni avtomobili le ena izmed možnosti v naši prihodni mobilnosti, nikakor pa ne bo edina. "V Sloveniji se bo delež električnih avtomobilov povečal na od 20 do 25 odstotkov vseh vozil, ne pa več, ne bi si upal trditi, da bomo imeli do leta 2035 na cesti samo električna vozila," ocenjuje.

V Sloveniji sicer še bolj kot prenizke subvencije, ki bi privabile kupce, kot težavo poudari pomanjkljivo infrastrukturo: "Če bi hoteli doseči zadostno infrastrukturo z ustrezno razporeditvijo polnilnic, bi bilo več sto milijonov evrov absolutno premalo." Država sicer prek Eko sklada subvencionira električne avtomobile, a se številni pritožujejo, da so zneski prenizki, postopek za prejem pa preveč zapleten.

Kakor koli, letošnje subvencije za električne avtomobile bodo na približno enakih ravneh kot lani: "Višina subvencije in obrestna mera za financiranje, kot jo ponuja Eko sklad, bosta enaki kot lani, torej v povprečju od štiri do šest tisoč evrov na avtomobil." Tomšiča zelo žalosti, ker ob tem naša država ne subvencionira tudi hibridnih avtomobilov: "Res sem prav žalosten, ker tega proizvoda ne izkoristimo dovolj, še posebno ker ga naše stranke vidijo kot odlično vozilo za prehod v popolnoma brezogljično družbo. Težava je, ker hibridni avtomobil ne dobi subvencije in je zato samodejno nekonkurenčen."

Cene avtomobilov ostajajo na istem

Evropski zeleni prehod neposredno vpliva tudi na konkurenčnost evropskih avtomobilskih znamk. Jože Tomšič pravi, da so oči celotne evropske avtomobilske industrije uprte v spor med Evropsko komisijo in Kitajsko. Kot je znano, komisija Kitajski očita, da z velikimi državnimi subvencijami umetno ohranja nizke cene električnih vozil, s cenejšimi avtomobili pa tako izkrivlja notranji evropski trg. Kako se bo odzvala Evropska unija, še ni jasno. Tomšič v zvezi s tem pravi: "Če pogledamo, koliko kitajskih proizvajalcev prihaja v Evropsko unijo, se sprašujem, kdo bo vse to kupil in kako bodo podelili subvencije, za kateri avtomobil da in za katerega ne, če sploh bodo kakšne subvencije. Ta hip kaže, da bi lahko najbolj trpeli prav mi, Evropejci."

Tomšič se je dotaknil tudi prodaje: po občutnem dvigu cen avtomobilov pri nas, od 2020 do 2023 so se v povprečju zaradi novih tehnologij in težav v dobaviteljskih verigah podražili za tretjino, naj bi se letos cene stabilizirale: "V letu 2024 pričakujemo, da se cene ne bodo spreminjale, ne napovedujemo niti podražitev niti pocenitev," poudari Tomšič. Tudi glede obsega prodaje avtomobilov je nekoliko optimističen: "Načrtujemo prodajo približno 10.500 novih osebnih in gospodarskih vozil. Tudi na slovenskem avtomobilskem trgu naj bi se prodaja nekoliko povečala. Za letos računamo, da bo trg nekoliko zrasel, čeprav že nekaj let vztraja od 45 do 55 tisoč vozil na leto. Petinsedemdeset tisoč novih vozil, kot smo jih prodali pred pandemijo, bo težko doseči."