Edo Pirkmajer, podpredsednik Združenja lastnikov nepremičnin, je na novinarski konferenci izrazil nezadovoljstvo s tem, da se določena stališča, ki so se pojavila v razpravi o predlogu zakona o davku na nepremičnine, ne odražajo v zdajšnjem predlogu. Dejal je, da se nekateri pogledi lastnikov nepremičnin v javnosti napačno interpretirajo.

"Naše osnovno stališče je: podpiramo, da se dosedanji zastareli sistem nepremičninskih dajatev prebivalstva in gospodarstva prevede v nov davčni sistem ob nespremenjeni davčni obremenitvi davčnih zavezancev in, obenem, da se prevede v tak sistem, ki bo občinam zagotovil približno take prihodke, kot jim jih nudi sedanji davčni sistem," je pojasnil Pirkmajer.

"Nasprotujemo različnemu obravnavanju nepremičnin glede na vrsto uporabe"
Pirkmajer je poudaril, da so zanje bistveni široka davčna osnova, čim več zavezancev in posledično relativno nizka davčna stopnja: "Če se spomnimo na razne druge predloge - vse predloge, ki upoštevajo dve načeli, o katerih sem govoril, podpiramo. Tistim, ki bi pa skušale zmanjševati davčno osnovo ali bistveno višati davčno stopnjo, pa nasprotujemo."

Kot je povedal podpredsednik združenja, nasprotujejo predlaganim določbam o obdavčevanju luksuza: "Ne zaradi tega, ker bi bili proti obdavčitvi luksuza, pač pa zato, ker ta zakon za to ni primeren." "Nasprotujemo pa tudi različnemu obravnavanju nepremičnin na vrsto uporabe, predvsem predlogu oprostitve obdavčenja rezidenčnih nepremičnin," je še zatrdil Pirkmajer.

Nedorečenost 'nezazidanih stavbnih zemljišč'?
"Sedanji predlog predvideva, da se davčne stopnje določajo prosto, svobodno v občinah in da niso omejene navzgor. Ne z enim, ne z drugim se ne strinjamo," je dejal Pirkmajer in pojasnil: "Vemo, da so lahko efektivne davče stopnje v različnih okoljih različne, vendar pa se ne strinjamo s tem, da bi jih poljubno določale občine glede na interes ali politično voljo."

Tajnik ZLAN-a Aleksander Pavšler, je med spornimi vidiki zakona izpostavil nedorečenost pri opredelitvi nezazidanih stavbnih zemljišč: "Splošna abstraktna definicija je, da prostorski akt zemljišče namenja za zidavo. To pa ne pomeni, da lahko lastnik tam tudi gradi." "Če je to edini kriterij, bo tako zemljišče kvalificirano kot nezazidano stavbno zemljišče, kar pomeni višjo davčno stopnjo," je prepričan Pavšler.

Pavšler: davek uvaja država, zato naj zagotovi pravilnost podatkov
Pavšler problem vidi v tem, da po predlogu zakona geodetska uprava sama ne ugotavlja, ali gre za nezazidano stavbno zemljišče ali ne, pač pa kot pravilne privzame podatke, ki jih dobi od občin.
"Menimo, da bi bilo potrebno preveriti ali so dejanski podatki, ki jih je geoetska uprava pridobila, resnični, preveriti metode, da se zagotovi pravna varnost in da ne prihaja do arbitrarnih odločitev," ocenjuje Pavšler.

Pavšler je dejal, da je zaznal, da se na geodetski upravi zavedajo problemov in da pripravljajo izgovor, češ da so "za napačne podatke krive občine". "Davek uvaja država, zato mora ta zagotoviti pravilnost podatkov," pa meni Pavšler. "Če obstaja možnost pomanjkljivosti pri zbranih podatkih, jih je treba odpraviti, če to ni mogoče do januarja 2011, ko naj bi zakon stopil v veljavo, predlagamo, da se obdavčitev začasno zadrži in se ohrani obstoječo dajatev za stavbno zemljišče," dodaja Pavšler.

Pirkmajer: Močan poseg v pogodbeno urejanje najemnih razmerij
"Po sedaj veljavnih predpisih je bil to uporabnik, sedaj bo postal lastnik. Temu ne oporekamo, mogoče celo podpiramo," je glede davčnih zavezancev pojasnil Pirkmajer. "Obstajajo določeni problemi, po eni strani bo zakon razbremenil najemnike (stanovalcev in najemnikov poslovnih prostorov) in obveznosti prenesel na lastnika, najemodajalca. Gre za močan poseg v pogodbeno ureditev razmerja med najemnikom in najemodajalcem," pravi Pirkmajer.

Pavšler pa je komentiral pismo članice združenja Mateje Janc, ki je lastnica denacionalizirane hiše v stari Ljubljani, poleg njenega pa pet stanovanj zasedajo nekdanji imetniki, za nedoločen čas in neprofitno najemnino, po novem pa naj bi lastnica plačevala še davek, namesto nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki je predstavljalo strošek najemnika: "Za takšne primere je po našem mnenju v prehodnih določbah zakona potrebno vnesti posebno ureditev - možnost, da lastnik najemniku zaračuna nadomestilo, ki ga je dosedaj plačeval najemnik."

"Preveliko omejevanje pravice do pritožbe in pravice do sodnega varstva"
"Predlog zelo omejuje možnost pritožbe na odločbo, s katero bo davek odmerjen. Stališče ministrstva za finance je, da bo odmera potekala avtomatizirano in bodo preprosto sprejeli podatke iz registra nepremičnin," je med drugim izpostavil Pavšler. Pojasnil je, da lastnik res lahko spremeni podatke, vendar ne more s pritožbo oporekati odločbi. "Lastnik ne more spreminjati podatka o splošni tržni vrednosti nepremičnine. Če zakon ne omogoča pritožbe proti posplošeni tržni vrednosti, je lastnik za pravico do pritožbe prikrajšan," poudarja Pavšler.

"Ugovor geodetski upravi je možen, vendar ne predstavlja pravnega sredstva. Posledično lastnik nima sodnega varstva. Potrebno je zagotoviti pravno varstvo v primeru, če posamezni lastnik ocenjuje, da je njegova nepremičnina napačno ovrednotena. Ne vztrajamo, da se to uredi s tem zakonom, a neko obliko pravnega varstva je treba zagotoviti - nenazadnje je to ustavna kategorija in ocenjujemo, da je v takšni meri ni mogoče omejiti," je še zatrdil Pavšler.