A vendar košarkarski spopad med Hrvaško in Slovenijo mi, navdušeni navijači in evforični pisci, pričakujemo kot "nekaj več". Zgodbo že poznamo; le predsednik Pahor in turistične agencije so namreč prepričani, da gre za dva prijateljska naroda. Celo Prešeren nam je tezo o "vragu in mejaku" v himno položil le kot pobožno željo. Najmanj, kar nas ločuje od Hrvatov, je divja tekmovalnost. V okviru Evrope se sicer prepiramo o tem, kdo je najboljši na vasi, košarka pa je za oba naroda priložnost, da iz vasi stopita na veliko urbano prizorišče. Ampak kaj ko je treba zmagati. In posledica tega je tudi izguba.

Zdaj pa k športno-politični taktiki. V sporu o Piranskem zalivu so Hrvati po prisluškovanju slovenskim diplomatom odstopili od arbitraže. Na košarkarskem igrišču se to ne more zgoditi, ker je Zdovc pametnejši od slovenskih diplomatov. To sicer ni pretirano težko, pa vendar … Vsi natančni opazovalci slovenske košarkarske reprezentance so opazili, da Zdovc ob minuti odmora ne dovoli mikrofona nad reprezentanco. Uradna verzija je sicer, da mu v tekmovalnem žaru uide kakšna neprimerna beseda, vendar je jasno, da s to potezo selektor preprečuje hrvaško prisluškovanje. Ker na srečo s svojimi igralci med tekmo ne komunicira z mobitelom, je Hrvatom popolnoma nemogoče ujeti, o čem se v slovenski košarkarski reprezentanci pogovarjajo. Kot vemo, se večino časa pogovarjajo o sredinski črti … za katero po pravilih ni dovoljeno podati žoge. Včasih pa se pogovarjajo tudi o Dragonji.

Hrvaške tajne službe so sicer v dvorano poslale posebne odrede Hrvatov z izjemno velikimi ušesi in ostrim sluhom, a so se slovenske tajne službe odzvale s tem, da so prodale večino sedežev v dvorani slovenskim navijačem. Ti bodo s hrupom preprečili uhajanje informacij.

A vendar, poznavajoč nenačelnost Hrvatov vemo, da bi lahko šlo marsikaj narobe. Kot je znano, bo tekma potekala pod mednarodno arbitražo. Predsedovali ji bodo trije arbitri, ki jih bo določila Evropska košarkarska zveza. Čeprav ne bodo imeli informacij iz slovenskega tabora, bodo lahko Hrvati ob odločitvi arbitrov, ki jim ne bo všeč, odstopili od arbitraže. Ko so odstopili od arbitraže v Piranskem zalivu, se je Slovenija odzvala izrazito naivno in nezrelo. Še danes trdimo, da od arbitraže ni mogoče odstopiti, Hrvati pa vztrajajo, da so že odstopili. Če Hrvati odstopijo od mednarodne arbitraže na košarkarskem igrišču, moramo mi Slovenci ravnati modreje kot glede Piranskega zaliva … Najprej, za božjo voljo, nikakor ne smemo predlagati nadomestnega arbitra. Pustimo tistim trem, ki jih je določila Evropska košarkarska zveza, naj opravijo svoje. Drugič: preprečiti moramo predsedniku Pahorju, da bi mahal z zastavo in čistil košarkarske copate. In tretje najpomembnejše – zadeti moramo vse tri proste mete ter potem dobro podati žogo s strani našim argumentom.