Izkoristili bomo redek privilegij molčati o dogodkih na neki mariborski šoli in se poskusili dokopati do zaključkov, ki jih ugotavlja množica pametnih ljudi v tej deželi po drugi poti. Gre seveda za metodo izjemno ugodnih nakupov.

Nismo vsi razumeli, čemu se upirajo razsvetljeni mladci pred desetletjem, ko je šla med protesti proti globalizaciji vsake toliko v zrak katera izmed mestnih četrti svetovnih metropol. Na prvi pogled nesmiselni upor proti nekakšni ekonomski teoriji ali še eni izmed sprevrženih kapitalističnih praks v polni meri razumemo šele desetletje pozneje. Gre namreč za to, da se ves svet ne spreminja samo v ekonomsko, temveč vse bolj tudi v duhovno kašo. V kašo, ki zanika individualnost in kritičnost in ki jo znotraj sklede ohranja le energija potrošništva.

Prejšnje dni so tudi pri nas začeli oglaševati črni petek. Nepoučeni si predstavljajo kakšno irsko teroristično akcijo, izobraženi pomislijo na zlom borze v tridesetih, v resnici pa gre za fenomen, po katerem se prvi petek po ameriškem zahvalnem dnevu trgovine napolnijo s kupci. Gre za neuradni začetek prodajne histerije božičnih praznikov in trgovci ga zaznamujejo s popusti in prodajnimi akcijami. Torej; ko ste slišali oglase za črni petek, vedite, da gre za prodajno akcijo v slogu zbiranja točk, četrtkov za penzioniste in trikov v slogu "kupiš dva, tretjega podarimo"!

Poskusimo poseči onkraj zgražanja o uvozu še enega praznika. Globalizacija praznikov še ni najbolj čudna stvar, ki se godi po planetu. Še bolj nenavadno je, recimo, da je komisar Rex po novem v italijanščini ali da v Arsenalu skoraj ni več Angleža. Zakaj potemtakem ne bi imeli v Sloveniji enakih običajev, kot jih imajo v Združenih državah. In kot nas prepričujejo zadnji dogodki, je tudi povsem brezpredmetno, če se v liberalnih in verodostojnih medijih nad določenimi družbenimi pojavi zgražamo. Mogoče bi lahko trgovci pokazali kaj več duha in uvedli beli ponedeljek kot začetek nakupovalnega decembra takoj po Andrejevi nedelji, da bi obdržali delček slovenske avtohtonosti, a tudi zaradi "črnega petka" ne bo nihče neposredno trpel.

Kar človeka pri uvedbi črnega petka zmoti, je popolna odsotnost vsake kritične misli. Kot da ni več ne ustanove ne posameznikov, ki bi znali in zmogli stopiti na zavoro. V šolstvu se raje ukvarjajo z nenavadnimi spolnimi praksami, v medijih pa tekmujejo, kateri se bo bolj dobrikal svojim uporabnikom. Družba, ujeta v primež ekonomske krize, sklepa gnile kompromise na račun zdrave pameti in če bo želela mogočna trgovska veriga v verodostojnem mediju zakupiti oglasni prostor za reklamiranje črnega petka, ji bo to brez težav tudi uspelo. Zmoti dejstvo, da v naš vsakdan kaplja vedno več bedarij na vedno lažji način.

Nobene logične razlage ni, zakaj bi morali Slovenci v petek po četrtku, ko Američani pokoljejo na milijone puranov kot zahvalo za dobro letino, množično drveti v trgovine. Razmišljujoči ne najde nobenega razloga, zakaj bi to kdor koli storil z večjo slastjo, kot je običajen obisk trgovine. Prav tako ni nobene logike, da nemška trgovska veriga na osnovi ameriškega običaja slovenskega kupca nagradi s popustom. A dandanašnji to nikogar več ne moti, niti se po tem nihče več kritično ne vpraša; tako se zdijo navedena dejstva samo kaprica preobčutljivih medijskih nergačev.

Po veliki mantri potrošništva z nakupom ob velikih popustih vsi pridobijo - tako prodajalci kot kupci, a ker ni zastonj kosila, z vsakim takšnim nakupom kupec izgublja delček svojega lastnega jaza, svoje lastne identitete ... na koncu takšni posamezniki tvorijo skupnost voajerskih izrodkov, ki jim je kukanje v tuja življenja, ob udeležbi na množičnih rekreativnih prireditvah, najljubša zabava. A takšna družba postajamo samo, če se do slovenske družbe vedemo prijazno ... v bistvu pa stopamo po Ostržkovi poti in če ste se na črni petek odpravili po ugodnih nakupih, vedite, da lahno ščemenje v ušesih in trtici ni samo prehodnega značaja.