Ob dnevu Zemlje, ki ga po svetu posvečajo zelenim mestom, se v tokratnem Globusu ukvarjamo z energetiko. Medvladna skupina za podnebne spremembe je 13. aprila v Berlinu predstavila rešitve, s katerimi bi preprečili segrevanje ozračja za več kot dve stopinji Celzija.

Nevarnostim podnebnih sprememb se lahko izognemo le z opustitvijo fosilnih goriv, predvsem premoga, in z drznim vlaganjem v sončno in vetrno energijo.

Podnebne spremembe
V Sloveniji že nekaj let tudi sami čutimo, kaj pomenijo podnebne spremembe. Suše na Primorskem in v Pomurju pa uničujoče poplave postajajo že stalnice. In če ne bomo ukrepali in zajezili izpustov toplogrednih plinov, nam zaradi bližine Sredozemlja grozijo še hujše posledice: "Dvig temperature bo precej višji od svetovnega povprečja, večji bo upad padavin in razporeditev padavin, predvsem dežja. To skupaj z drugimi posledicami zelo prizadene kmetijstvo, pa tudi turizem, ki je za Slovenijo zelo pomemben," je za Globus povedala članica Medvladne skupine za podnebne spremembe Diana Ürge-Vorsatz. V državah v razvoju, predvsem v Afriki, podnebne spremembe že ustvarjajo lakoto in podnebne begunce.
Obnovljivi viri energije so rešitev
Slovenija je energetsko odvisna država, saj več kot 75 odstotkov vse energije uvozi. Le slaba petina vse energije je trajnostne, torej jo pridobivamo iz obnovljivih virov energije, predvsem vode, ki poganja hidroelektrarne. Ko gre za vetrno in sončno energijo, to v Sloveniji ostaja neizkoriščen potencial. Imamo namreč eno samo vetrno elektrarno, drugo so prejšnji petek na Nanosu postavili zasebni vlagatelji. Dejan Savič iz Greenpeacea Slovenija poudarja, da bi s postavitvijo med 800 in 1000 vetrnic zagotovili 8 odstotkov vse energije oziroma bi z njimi nadomestili TEŠ 6, ki je okoljsko popolnoma zgrešena naložba. Mimogrede, v TEŠ 6 je država vložila skoraj 10-krat več denarja kot v vse obnovljive vire skupaj.
Po izkoriščanju sonca in vetra močno zaostajamo za Nemčijo, s katero nas radi primerjajo. Nemčija je namreč po naložbah v sončno energijo glede na BDP na prebivalca prva na svetu in tretja po naložbah v vetrno energijo. Nemčija namreč sledi najbolj ambicioznemu cilju – do leta 2050 vse energetske potrebe zadostiti z obnovljivimi viri energije, že zdaj ti zagotavljajo več kot četrtino vse elektrike. Največja energetska revolucija, številni bodo verjetno presenečeni, poteka na Kitajskem, ki je bila leta 2012 po obnovljivih virih energije na prvem mestu na svetu. Sledile so ji ZDA.
Premog izpodriva nafto
A žal v svetovnem merilu 87 odstotkov energije še vedno zagotavljajo fosilna goriva – nafta, premog in plin. Leto 2008, ko je izbruhnila svetovna finančna kriza, je bilo za naftno industrijo prelomno. Cena 159-litrskega soda nafte je dosegla 110 dolarjev in tu se giblje še danes. Da bi povečale svojo energetsko neodvisnost in ranljivost zaradi nihanja cen nafte, so številne države začele obsežno izkopavanje premoga. Združene države Amerike, denimo, postajajo energetsko samozadostne, kmalu naj bi s prvega mesta največje proizvajalke plina in nafte izpodrinile Rusijo. Tako kot ZDA tudi številne druge države plin in nafto iščejo z novo tehnologijo fracking oziroma s hidravličnim drobljenjem kamnin z ogromnimi količinami vode pod pritiskom in s kemikalijami. To je sicer na območjih črpanja – od ZDA do Romunije – povzročilo upor javnosti, saj so marsikje ogroženi viri pitne vode, tla pa zastrupljena. Ker je premog ta trenutek najcenejši energent in se njegova poraba od 2008 povečuje, se povečujejo tudi izpusti toplogrednih plinov. Če bo taka rast porabe premoga po svetu vztrajala, bo leta 2017 premog izpodrinil nafto s prvega mesta svetovnega energenta. Cenenost energentov je za politike še vedno prioriteta.

Spremembe
Da bi se izognili apokaliptičnemu segrevanju ozračja, moramo omejiti porabo energije in povečati njeno učinkovitost, predvsem v stavbah, pri prometu in industriji. Spremembe niso nujne le pri uporabi novih tehnologij ter okoljski in energetski politiki, temveč tudi pri načinu življenja. Tako bomo dolgoročno največ privarčevali in dihali čist zrak.