Ves adventni čas pa je bil le vabilo, da bi sledili najglobljim hrepenenjem. Tudi nad nami bdi zvezda, ki je modrim in pastirjem kazala pot do hleva. Odločiti pa se moramo sami, da ji sledimo, in v to verovati.

O rojstvu Božjega Sina res ne vemo veliko. Evangeliji nam poročajo o njegovem rojstvu v Betlehemu. Rodil naj bi se pred smrtjo Heroda Velikega, vladarja v Judeji. Tja sta se šla iz Nazareta v Galileji popisat Jožef in Marija. Noseča Marija je tako prepotovala na oslovem hrbtu 130 kilometrov. Nič kaj prijetno. Potem pa nista našla prenočišča, le pri ubogih pastirjih, ki so bili odrinjeni na obrobje. Kristjani so začeli Jezusov rojstni dan praznovati šele proti koncu 2. stoletja. Helena, mati cesarja Konstantina, ki je dal vernikom svobodo, pa je dala zgraditi cerkev na kraju Jezusovega rojstva v 4. stoletju.

Le modri in pastirji so zaupali zvezdi in se podali na pot do hleva, kjer so sprejeli Boga. V spomin na dogodek pred 2000 leti tudi mi postavljamo jaslice. Božič doživimo, če se srečamo s tem malim Detetom, ki ga položimo na slamo v jasli. Če se nas dotakne, nas blagoslovi. Potem bo božič v našem domu, kjer smo sami ali nas je več.

Nekdo je rekel: "Daj mi luč, da bom varno stopil v neznano." Drugi pa mu je odvrnil: "Pojdi ven v temo in položi svojo roko v roko Boga. To bo zate boljše in varnejše od znane poti in moje luči." Veliko kristjanov se na praznik pripravlja tudi prek pomoči socialno ogroženim ljudem, otrokom, bolnim, ostarelim, brezposelnim. Bog je stopil z nebes v umazan hlev, da bi vedel, kaj pomeni biti ubog med revnimi. Zato je pomembno v teh bližnjih dneh, zakaj se odločimo in komu namenimo svojo pomoč. Simbolično nam to zmeraj povedo jaslice, ki jih postavimo: kje izberemo njihov prostor in kaj postavimo vanje. "Bog se je odločil, da se bo rodil v družini, katero je On sam oblikoval v neki odročni vasici na obrobju rimskega cesarstva. Prav na obrobju velikega cesarstva se je začela najsvetlejša in najlepša zgodovina Božjega Sina Jezusa med ljudmi. Ta novi začetek se je zgodil znotraj družine v Nazaretu. Nazaret nas zavezuje, da bi ponovno odkrili poklicanost in poslanstvo vsake družine. Kot se je zgodilo v Nazaretu, se lahko zgodi tudi nam: normalna lahko postane ljubezen, in ne sovraštvo. Običajna lahko postane pomoč, in ne ravnodušnost. Nazaret pomeni "Tisti, ki varuje." To je poslanstvo družine: sprejeti Jezusa v družini, sprejeti ga v osebi otroka, moža, žene, starejšega,… Naj nam Gospod da to milost v zadnjih dneh pred božičem!" Tako je na svoj 78. rojstni dan dejal papež Frančišek.

Božič mi pomeni praznik, če v srcu odpustimo, se spravimo z Bogom, s seboj, s krivicami in se začutimo, da je bilo Tistemu v jaslih, ki smo jih postavili, pred 2000 leti mar za nas. Zato je božič praznik ljubljenosti! Se spominjamo lanskega božiča? Smo na praznik povabili Boga, slavljenca?

Kako bomo dar za tiste, ki se zdijo pozabljeni? Če smo med njimi sami, pa sledimo misli modrega moža: "Skrivnost sreče se skriva v sposobnosti, da opaziš lepote sveta, nasmeh, besedo." Med vašimi znanci je gotovo več dobrih kot pa zlobnih. Naj vam mali Bog da moč, da si naredite prostor za jasli v svojem srcu in naj z lučjo napolni vaše upanje, in s toplino odnose s tistimi, ki jih srečate na svoji poti. Bog prihaja, ker želi biti blizu človeku! Vesel božič!