To je v oddaji Jerry Springer že pred skoraj dvema desetletjema dejal Razor Ramon oziroma Scott Hall, ena največjih zvezd ameriške rokoborbe v 90. letih prejšnjega stoletja. Njegova izjava me spomni na LeBrona Jamesa, ki je v noči iz četrtka na petek drugič v karieri osvojil šampionski prstan in prav tolikokrat zapored vsaj začasno utišal vselej glasne kritike.

Teh je kar mrgolelo. Pravzaprav, kot so poudarili na ESPN-u, je za San Antonio navijala velika večina gledalcev v 49 zveznih državah ZDA, za Miami jih je več kot za Spurse, pričakovano, navijalo le na Floridi. Številni sklepajo, da je za moštvo Gregga Popovicha pesti stiskala tudi večina košarkarskih navdušencev po svetu, ki naj bi upala predvsem, da se James še drugič v zadnjih treh letih spotakne ob zadnjo oviro na poti do šampionskega prstana. Če to pretopimo v številke (in malo pretiravamo), si je več sto milijonov ljudi želelo, da bi LeBronu in druščini spodletelo.

Tu se postavlja vprašanje: zakaj si ljudje tako močno želijo neuspeha trenutno najboljšega košarkarja na svetu? Kaj mora LeBron pravzaprav sploh še storiti, da enkrat za vselej utiša svoje kritike? Najbrž nič. S svojo zloglasno odločitvijo, ki so jo predvajali v živo po vsem svetu, da zapusti Cleveland in kariero nadaljuje v Miamiju, si je nakopal srd košarkarskih navdušencev, ki ga bo spremljal vse do konca športne poti. Dezerter. Izdajalec. Bedak. Luzer. Bumbar. Idiot. Burger King James. Vse to in še več je bilo tedaj mogoče slišati na njegov račun.

Mirne vesti lahko povem, da James pri meni vsekakor ni uvrščen na seznam najljubših košarkarjev, a hkrati je treba reči bobu bob in priznati, da je trenutno najboljši igralec na svetu. Njegova igra je iz sezone v sezono boljša, prelomni trenutek pa se je zgodil po finalni seriji leta 2007, ironično prav proti Spursom, ki so Cleveland odpravili s 4:0. James se je po razočaranju v finalu, kjer je metal z zgolj 36-odstotno uspešnostjo, osredotočil le na košarko in na izpopolnjevanje svojih sposobnosti. Kamor koli je šel, je s seboj vzel žogo in s pomočnikom glavnega trenerja pri Clevelandu, Chrisom Jentom, vadil mete. Menda naj bi v dodatne treninge vložil več kot deset tisoč ur.

Njegov uspeh ima torej močno osnovo, ni najboljši po naključju. Prav ta osredotočenost in "biznis je biznis" odnos na parketu sta zavidanja vredna in fascinantna. Ko se mu 'odpre', soigralce potrebuje le za pošiljanje žoge v igro. Vse drugo je v njegovi domeni. Na odločilni 7. tekmi letošnje finalne serije je bil izjemen, San Antonio na njegovo igro enostavno ni imel odgovora. Ob legendarnih Michaelu Jordanu in Billu Russllu je postal šele tretji košarkar, ki mu je uspelo dvakrat zapored istočasno osvojiti naziv najkoristnejšega igralca sezone (MVP-ja) in naslov prvaka.

Imam kolega, s katerim se poznava že iz otroštva, ki je velik poznavalec Lige NBA, skupaj sva včasih navijala za Seattle, ko sta zanj igrala kultna Shawn Kemp in Gary Payton. Navedel je glavne razloge, zaradi katerih ne trpi LeBrona: igra zgolj na moč, je neke vrste "medijska prostitutka", ker naj bi se preveč pojavljal v medijih oziroma naj bi imel od določenih večjo naklonjenost, predvsem pa naj bi bil 'umeten'. Res je, James igra na moč, s takšnim ogrodjem, kot ga ima, bi bilo neumno, da tega ne bi počel, saj je tehnično precej omejen. Je tudi medijsko zelo izpostavljen, to je bil že v srednješolskih časih, ko so ga nekateri mediji že označili za naslednika Michaela Jordana, Sports Illustrated mu je dal celo nadimek "The Chosen One". Še najzanimivejša se mi je zdela opazka, da je 'umeten'. Morda pa je res.

Namreč, bil sem pozoren na njegov govor ob sprejetju nagrade Billa Russlla za MVP-ja finala. Dejal je: "Poslušajte, ne oziram se na mnenja drugih. Sem LeBron James iz Akrona v Ohiu, iz mestnega središča. Sploh ne bi smel biti tukaj. To je vse." Prepričan sem bil, da sem identičen govor že slišal - in nisem se motil. Enake povedi je izustil pred 6. tekmo finala, isto je povedal tudi po 7. tekmi v studijskem delu prenosa in hkrati dodal, da "statistično gledano nikoli ne bi smel zaigrati v Ligi NBA".

Zanimivo se mi zdi, da je ponavljal eno in isto. Morda mu je bil odgovor, ki ga je podal na vprašanje med krajšim premorom med 5. in 6. tekmo, tako všeč, da ga je želel večkrat ponoviti. Še zanimivejše so njegove besede. Kaj je pravzaprav povedal - da je imel zelo majhne, skoraj nične možnosti za igranje v Ligi NBA? Vsi, ki igrajo v najmočnejši košarkarski ligi na svetu, so imeli, statistično gledano, če upoštevamo, koliko ljudi se v ZDA oziroma po svetu ukvarja s košarko, skoraj nične možnosti, da se prebijejo v ligo. Nič manj jih ni imel od Kawhija Leonarda, ki je kljub 21 letom na 7. tekmi igral kot izkušeni veteran in bi se finale morda razpletel drugače, če bi Popovich v končnici tekme žogo zaupal njemu in ne Manuju Ginobiliju. James je imel torej ob vsem medijskem pompu v srednješolskih časih najverjetneje še največ možnosti za preboj med najboljše. Poleg tega lahko boljši igralec postaneš le ob dobrih soigralcih - v mestnih središčih je za to veliko več možnosti. Takšna izjava bi bila smiselna, če bi poudaril, da prihaja, denimo, z žitnih polj v Nebraski.

Pravi, da ga niti malo ne gane, kaj si o njemu mislijo kritiki, čeprav se je ob prejetju nagrade za MVP-ja finala komaj zadrževal, da ni izbruhnil in jim porogljivo odgovoril. Prav tako je v intervjujih za radijske oddaje ESPN-ja večkrat jezno odgovarjal na kritike kontroverznih novinarjev. James se dobro zaveda kritik in še kako ga motijo. Je zaradi takšnega pretvarjanja 'umeten'? Ne vem, morda.

A kdor se zadnji smeje, se smeje najslajše. Že v rani mladosti je kazal velik talent, novinarji so ponoreli, ko je bil srednješolec, ob prihodu v Ligo NBA se je od njega pričakovalo ogromno. Slava mu je na začetku profesionalne poti stopila v glavo, bolj kot košarki se je posvečal postranskim zadevam, hodil je na zabave, družil se je z ustvarjalci rapa. Toda poraz v finalu leta 2007 ga je streznil in od tedaj je iz leta v leto bolj osredotočen na svoje poslanstvo - osvajanje šampionskih prstanov. Biznis je biznis. Na veliko veselje številnih mu je večkrat spodletelo, a vsakič znova se je vrnil hitrejši in močnejši. Zagotovo bo do konca kariere utrpel še nekaj padcev, vendar ni pomembno, kolikokrat padeš, pomembno je, kolikokrat se pobereš - in James se bo vedno pobral.