Resda dokumenta Mitis ludex Dominus Iesus (Gospod Jezus, blagi sodnik) in Mitis et misericors Iesus (Jezus, blag in usmiljen) prinašata reformo kanonskega postopka pri ugotavljanju ničnosti katoliške zakonske zveze, ki jo določata Zakonik cerkvenega prava in Zakonik prava za vzhodne Cerkve, toda novi postopek ugotavljanja veljavnosti sklenitve zakonske zveze ne bo zato nič lažji.

Prek medijev so glede samega postopka prihajale različne informacije, zato je papež dejal: "Tisti, ki mislijo, da je po novem mogoča katoliška ločitev, se motijo!" Še vedno velja, kar je Bog združil, tega naj človek ne loči! (Mt 19,6). Razlog ničnost zakona je torej zaradi neveljavnosti sklenitve zakonske zveze, in ne, ker bi se želeli ponovno cerkveno poročiti, ker je to v Cerkvi tako lepo in veličastno.

Papeža Frančiška so k reformi spodbudili sinodalni očetje že lani na izredni sinodi. V sklepni dokument redne (člen 82) pa so konec oktobra zapisali, da naj to spodbudi razporočene vernike, da preverijo veljavnost sklenitve zakona.

Namen reforme postopka ugotavljanja ničnosti katoliškega zakona pa je pospešiti sam postopek zaradi naraščajočega števila vernikov prosilcev. Pri nas so na metropolitanskem sodišču v Ljubljani odprli lani 33 primerov in izrekli na prvi stopnji 23 zakonov za nične, se pravi neveljavno sklenjene. Z novim postopkom pa ne bo več potrebna enako glaseča sodba še na drugostopenjskem sodišču, seveda če ne bo pritožb na višje sodišče. Postopek je že zdaj potekal hitreje, če sta prošnjo za ničnost zakonske zveze oddala oba zakonca v prepričanju, da je bila zveza neveljavno sklenjena.

Pri samem postopku pa bo od zdaj naprej lahko navzoča samo ena priča, in ne več dve. Dodatna pomoč naj bi se tudi ponudila strankama, že za pisanje vloge. Zakon pa je neveljavno sklenjen, če eden ali oba zakonca nista vedela, da je zakon trajna skupnost med moškim in žensko naravnana na roditev otrok s spolnim sodelovanjem. Razlogi pa so seveda še številni, kot so zmota v osebi, prevara, prisila, strah …

V Sloveniji se je lani razvezalo 2.469 parov. Le polovica je imela 1.909 otrok. Ob razporočenih zakoncih je treba razmišljati tudi o stiskah in travmah otrok, ki se počutijo krive, odvečne in jih je strah, da bodo ostali sami. Odgovorni za pastoralo Cerkve na Slovenskem se bodo morali zdaj po sinodi v Rimu še bolj zavzeto vprašati o skupinah za otroke ločenih staršev, predvsem pa za razporočene in ponovno poročene, kako jih vključiti v različne dejavnosti župnije. Spremljali naj bi jih tudi v poglabljanju vere in pri krščanski vzgoji otrok. Nekaj za te posebne skupine, ki predvsem ne smejo biti od vernikov deležni obsojanja, že obstaja. Tako se razporočeni zbirajo v skupini Srce in pri Frančiškanskem družinskem centru.

Leto usmiljenja bomo začeli na začetku decembra. Ta usmiljen obraz pa lahko pokažemo le drug drugemu, saj le dobro drugemu vrača dobro nam samim. Zato so gotovo družine same tiste, ki so lahko z različnimi oblikami pomoči in druženja razporočenim in ponovno poročenim najbliže. Otroci iz teh družin pa tudi prijatelji otrokom ločenih staršev.