Nada je slišala, da je na zahodu Somalilanda padlo nekaj dežja, kar naj bi omogočilo pašo živini in preživetje celotni družini. Na 400 kilometrov oddaljen cilj, vas Sheikh Nur, je prišla zgolj s šestdesetimi živalmi. Druge so poginile od lakote, žeje in izčrpanosti, tako kot tudi 80 odstotkov vseh živali v Somalilandu.

Pot je pustila posledice tudi na Nadinih otrocih, a kar je najpomembneje – preživeli so. Za številne družine, ki so prisiljene zapustiti svoje domove, so edina rešitev zasilna taborišča za razseljene ljudi. Ta so prenatrpana in pogosto ne omogočajo osnovnih življenjskih pogojev. A ne v Sheikh Nuru, kjer so obubožani in že tako izčrpani prebivalci v svoje domove z odprtimi rokami sprejeli na tisoče družin, kot je Nadina, ki so premagale podobno pot. V deželi, kjer je človek ostal brez vsega, je Nada z družino izkusila neizmerno človečnost.

760 tisoč ljudi v iskanju hrane zapustilo domove
Podobnih zgodb je v Somalilandu in Somaliji, kjer sem spremljal pomoč UNICEF-a in partnerjev na terenu, ta trenutek ogromno. Po dostopnih podatkih je od novembra lani v boju za preživetje ter v iskanju hrane in vode svoje domove zapustilo 760.000 ljudi, med njimi predvsem ženske in otroci.

Po državljanski vojni leta 1991 je bila Somalija vse do leta 2012 tako imenovana "padla država", brez delujočih institucij in popolnoma odvisna od mednarodne pomoči. Poskus vzpostavljanja polno delujoče vlade je še vedno v povojih. Nova federalna ustava je bila sprejeta, a nadzora nad celotnim ozemljem države nima nihče – ne zmerna Somalijska vlada, ne avtonomna vlada v Somalilandu, ne polavtonomna država Puntland in ne islamistična milica Al Šabab (ki je sicer oslabljena, a še vedno delujoča in z nadzorom nad deli ozemlja). Tudi spopadi med sprtimi stranmi so v mnogih predelih še vedno stalni. Vsa ta dejstva otežujejo dostavo mednarodne pomoči in nemoteno opravljanje storitev v mnogih predelih države, kar dodatno sili ljudi, da zapuščajo svoje domove v boju za preživetje.

Hude posledice suše
Poleg izjemno zapletenega političnega in varnostnega položaja v državi je Somalijo prizadela ena najhujših suš zadnjega obdobja. Ciklični vpliv El Nina (skoraj zagotovo okrepljen s človeškimi dejanji, ki povzročajo globalno segrevanje) je v zadnjih letih povzročil nepopravljiv izostanek padavin. Dve leti tako rekoč ni deževalo, v Somalilandu in ponekod drugje je količina padavin že štiri leta zapored neznatna. V zadnjih dveh letih je bilo pridelka le za vzorec, zadnji podatki pa napovedujejo še eno podpovprečno žetev. Suša je udarila z vso silo, njene dolgoročne posledice pa so najmočneje prizadele prav najranljivejše. Ljudje živijo v hudem in dolgotrajnem pomanjkanju hrane in vode. Grozi resna nevarnost, da se bo ponovilo leto 2011, ko je zaradi lakote v Somaliji umrlo 260.000 ljudi, od tega 130.000 otrok. Ocenjuje se, da v Somaliji živi 16 milijonov ljudi, od tega jih 6,7 milijona potrebuje nujno humanitarno pomoč.

Nado z začetka zgodbe smo srečali ob velikem prenosnem rezervoarju za pitno vodo, ki jo skupnosti dostavlja UNICEF. Voda na območju Sheikh Nura je namreč postala okužena in začeli sta se širiti akutna vodena driska in kolera, ki sta pri kronično podhranjenih otrocih kar devetkrat bolj smrtni kot pri njihovih vrstnikih. UNICEF s čisto pitno vodo in tabletami za čiščenje vode podpira tako lokalno prebivalstvo kot tudi razseljene ljudi, ki so pri svojih gostiteljih. Na ta način je v Somaliji z vodo dosegel 1,5 milijona ljudi.

Podobne težke razmere vladajo tudi drugje po svetu. Lakota grozi otrokom v Južnem Sudanu, Jemnu in Nigeriji. Zato upam, da bomo v času postavljanja sebe pred druge in zapiranja lastnih meja zmogli dovolj razuma in človečnosti, da preprečimo, da bi se ponovilo leto 2011. Pomoč UNICEF-a in partnerjev v Somaliji me navdaja z optimizmom.

Nado in njeno družino je v vasi Sheikh Nur odprtih rok sprejela Huda, popolna tujka. Tudi ona s svojimi petimi otroki in družino živi v hudem pomanjkanju. Nada se morda nikoli več ne bo vrnila domov. A v deželi velikega obupa je s pomočjo dobrih ljudi našla nekaj upanja na boljšo prihodnost. In to je nekaj neprecenljivega.

Rubrika nastaja v sodelovanju s CNVOS – Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.