Število na novo sklenjenih zakonskih zvez je pri nas v zadnjih dvajsetih letih padlo za več kot polovico. Za uspešen zakon, tako vsaj zatrjuje po statističnih podatkih 90 odstotkov parov, so pomembni medsebojno spoštovanje, razumevanje in zvestoba. Ob sklenitvi zveze si par izmenja prstana v znamenje neskončne ljubezni, ki se ne utrudi in ne umre. Ali se res tako težko spoštujemo, razumemo in smo si zvesti? Resda je zunajzakonska skupnost, to je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, pri nas izenačena z zakonsko zvezo. Ima enake pravne posledice kot zakonska glede zakonov o zvezi in družinskih razmerjih. V praktičnem življenju pa ponuja vrsto prednosti glede zakona o dedovanju, o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in obligacijskega zakona. Finančne prednosti imata tudi pri uveljavljanju socialnih pravic, davčnih olajšav in upravnih taks, če nista sklenila zakonske zveze.

Nekateri pa se kljub vsem prednostim odločite ne le za civilno, ampak tudi za cerkveno zakonsko zvezo. V Katoliški ali Pravoslavni cerkvi je poroka zakrament, nerazvezljiv zakrament. Svobodno pred Bogom in uradnim predstavnikom Cerkve, duhovnikom, si ženin in nevesta obljubita medsebojno ljubezen, zvestobo v sreči, preizkušnji, v bolezni in zdravju, spoštovanje, sprejemanje otrok ter njihovo vzgojo. Bog pa jima podeljuje posebne milosti, ki ju življenje v dvoje potrebuje. V tako zvezo vas verjame 37 odstotkov ljudi.

Le cerkvena zakonska zveza, ki jo sklenemo enkrat za vselej, nam omogoča polno versko življenje. Zunajzakonska in civilna zveza nam to omogočata le delno. Zato je pred dobrimi desetimi leti Papeški svet za družino pripravil vrsto analiz glede pastoralnih posledic zunajzakonske skupnosti za Cerkev in družbo, vse pa leta 2002 strnil v cerkveni dokument "Zakon, družina in zunajzakonska skupnost". Ta poudarja, da je cerkveni zakon, ki daje temelje družinskemu življenju, enkraten in neponovljiv. Glede prejemanja zakramentov spovedi in obhajila pa se k vsakemu paru, ki kljub želji zaradi zadržkov ne more skleniti cerkvene zakonske zveze, pristopa individualno. Njim namreč nudi Cerkev druga sredstva za posvečevanje življenja.