Baje da bodo naslednji teden odstavili direktorja Televizije Slovenija, Janeza Lombergarja ..., no ja, vsaj tako sem prebrala v slovenskih medijih in tako se govori po RTV-hodnikih in nekako pride do Ženeve. Zakaj ne skačem od veselja in si ne manem rok? Zato, ker ne vem, kdo ga bo nadomestil. Spet nekdo, ki je bil znan televizijski obraz, povezan z določeno opcijo, ali pa novinar, ki pripada določeni opciji. Oba potencialna tipa direktorja o osnovah televizije verjetno ne vesta največ - zagotovo pa se jima zdi, da vesta vse. Pa se vprašajmo, kako je z njunimi osnovami.

PROGRAMSKA SHEMA - Kako jo bosta sestavila? Verjetno tako kot vsi doslej - vzameš kadre, ki jih imaš, pogledaš, kako se najmanj zameriti vsem, saj ko te bodo odstavili, bo treba delati z njimi. Naredila bosta programsko shemo status quo - ista vsebina, samo zapakirana bo malo drugače. Koga brigajo gledalci?! Oni niso pomembni, pomembno je, da javni uslužbenci zaslužijo svojo plačo. Če gre za poldrugourno modrovanje na določeno temo v praznem studiu brez posnetkov s terena, brez dobrih režijskih prijemov, bo še najbolje. Je poceni in v studio bosta lahko nabila prijatelje in znance, ki se na televiziji želijo kazati. Programov prihodnja tipa direktorjev ne bosta profilirala - je nevarno. Zameriš se tistim malim urednikom, ki leta varujejo svoj vrtiček in ga postransko dobro izkoriščajo. To ju lahko stane glave. Gledalci pa - naj gledajo isto vsebino v slabšem paketu, plačati tako morajo; politika pa je tako najbolj zadovoljna, če je mir - beri prikriti kaos, kamor lahko brez skrbi kakor koli in kadar koli posega.

KADRI - Saj sem jih že omenila. Potencialna tipa direktorjev bosta pustila kadre pri miru - vsi na srednjem nivoju imajo neko povezavo s politiko in kogar koli se bosta dotaknila, bo štala. Ne bosta bolj obremenila tistih, ki zelo malo delajo, saj bo spet vik in krik prek botrov. Dotaknila se ne bosta niti najbolj perečih primerov jasnih zlorab pooblastil - spet zaradi povezav v politiki in gospodarstvu, včasih pa preprosto zato, ker znajo posamezniki narediti tak škandal, da imajo potem z njimi preveč dela.

SISTEMSKO UREJANJE - Bognedaj, da bi se vtaknila v zakon o RTV ali celo medijskega. Preprosto ne gre - bi politika mislila, da želijo RTV-jevci pisati zakon. Ja, hudiča, kdo pa bo naredil predlog, če ne tisti, ki najbolj pozna hišo in njene anomalije? Ob kakšni dobri praksi iz tujine bi zagotovo lahko zakon naredili tak, da bi dopuščal normalno produkcijo in normalne pogoje dela - beri, da bi bilo mogoče kakšno hrano in pijačo za ekipo kupiti v trgovini in potem samo predložiti račun - tako bi velikokrat mnogo privarčevali, pa še veliko je takih primerov. To, da so zaposleni na RTV Slovenija med javnimi uslužbenci, je kriminal - obenem je bila to baje zaščita pred političnimi posegi. Ti so neizogibni, žal, tako je povsod v Evropi, pa vendar je politika drugje dovolj modra, da na direktorje neposredno ne vpliva: nastavi profesionalno usposobljene ljudi, ki poznajo televizijo in njeno delovanje, ki vedo, kaj je to produkcija razvedrilne oddaje, filma, kakšne so smernice na področju novic. Posrednemu vplivu se seveda ne odreče, vendar gre v teh primerih za vtikanje na čisto drugih ravneh.

ODNOS DO MENEDŽMENTA RTV SLOVENIJA - Ja, zapletena zadeva. Kdo ali kaj sestavlja menedžment in po katerih pravilih ta deluje? Se bosta prihodnja tipa direktorjev znala pogovarjati z njimi? Bosta znala v proračunu zahtevati dovolj denarja za program? Dvomim.

ODNOS DO NADZORNIH ORGANOV RTV SLOVENIJA - Ko so me enkrat poslali na Svet RTV Slovenija, sem bila zgrožena ob ravni razprave - govorili so o podrobnostih iz programa, vtikali so se v uredniško politiko, o strateških zadevah, o odnosih med telesi zavoda, o tistem, o čemer je tekla razprava, pa v bistvu ni bilo veliko govora. Direktorja bi morala, preden bi sistemsko rešila vprašanje svetnikov, ki bi po mojem mnenju najprej morali vedeti, kje in zaradi česa sedijo v določenem organu, modro pluti med spuščanjem v podrobnosti in pomembnimi vprašanji. Torej bi morala biti oba tudi izvrstna diplomata, kar dvomim, da bosta.

ODNOS DO RADIA - Radio ima na RTV Slovenija veliko več ugleda kot televizija, zato so dobri odnosi z radiem in nove programske povezave izjemno pomembne za nova tipa direktorjev. Vprašanje je, ali bosta zmogla prenesti to, da je treba z radiem z roko v roki stopiti v nove čase, čase novih tehnologij in drugačnega gledanja televizije in poslušanja radia.

In da počasi končam s pozivom. Dragi politiki, strici iz ozadja in vsi drugi, ki odločate o tem, kakšna naj bo slovenska radiotelevizija, v tem primeru televizija. Gledalci niso neumni, gledalci niso nazadnjaki, gledalci niso nemi spremljevalci vaših političnih uspehov. Gledalci si želijo modernih programov, veliko dobre volje in analizo stanja. Novice preberejo na spletu, slišijo na radiu, saj sta oba hitrejša od televizije. Na materi televiziji si želijo kakovostnih filmov, serij, odličnih dokumentarcev, oddaj o življenju in delu, ki jim bodo v pomoč pri premagovanju ovir; programov za vse – od dveletnikov do stoletnikov. Dobro premislite, koga boste nastavili za direktorja, naj bo to človek, ki veliko ve o televiziji, ki bo imel hrbtenico, da bo tudi vam kdaj rekel NE in ki bo z denarjem, ki ga je malo, raje naredil manj, pa to dobro. Pokojni Ivica Račan je prenovo HRT plačal z izgubo volitev, ampak gledalci so mu bili leta hvaležni. Je kdo v tej državi res pripravljen na spremembe? Videli bomo, ko bodo nastavili novega direktorja.

Verjamem, da bo nekoč tudi politika spoznala, da je dober javni servis temelj demokracije, dober javni servis pa pomeni, da vsi zaposleni dobro delajo, vodi pa jih odgovoren in pošten človek. Kljub vsemu mislim, da je na RTV to mogoče.

P.S.: Prosim, skušajte komentirati konstruktivno, ne pljuvajte po ljudeh, ki delajo na RTV, ker si tega ne zaslužijo. Večina dela dobro in pošteno.