V naročju je imel drugega, dvoletnika, z roko, ki mu je ostala, pa je krmilil kolo. Potem sem naletela na mamico, ki je imela v naročju triletnika, pod nogami pa – rolko.

Se jim rola ali kaj? Jim je potres čisto zameglil zdravo pamet? Hej, v rokah imaš največji zaklad svojega življenja, sem skoraj vpila! Kaj, če pride tisti trenutek, ko se vse lahko spremeni?! Rekli bi, da negativno mislim, da imam vsajene strahove: ja, življenje je lepo, mi smo lepi, mislimo pozitivno in vse bo v redu … Za vraga, saj nismo otroci! Lepo je misliti pozitivno in drveti v propad. Pa je to odgovorno?

Zdi se mi, da smo si po koncu mračnega socializma vsi nadeli sončna očala in gledali v svetlo prihodnost gledali zelo pozitivno. Tako je bilo tudi s sedanjostjo. Ko se je mamca v trgovini vrinila pred nas, smo jo kar pustili, naj bo tam, saj je stara, pa četudi je imela časa, pa tudi energije dovolj za stanje v vrsti. Ko nas je mulec skoraj podrl s skirojem, smo se nasmehnili in rekli, mladost je pač norost. Ko smo v službi slišali, da je nekdo izkoristil položaj in preko podjetja svoje žene izmolzel javno ustanovo, smo rekli, da se je pač znašel – in to z zavidanjem. Smo ravnali odgovorno?

Potem je prišla druga faza. Sosed je delal v javnem sektorju, poleg pa imel podjetje, ki je temu sektorju prodajal dobrine za ogromno denarja. Vedeli ste, pa niste storili nič. Spomnite se, ko so vam nastavili za šefa človeka, ki še sebe ne spravi v red, kaj da bi še koga drugega, pa niste storili nič – potiho ste bentili. Potem je sosed postavil hišo na črno in ste čakali, da ga prijavi nekdo drug, in ne vi – vi ste pač pozitivni in tega ne boste počeli. Pa so vas skoraj povozili na prehodu za pešce in si niste zapisali številke ter prijavili norca v nekem silno pomembnem avtu. Ste se vedli odgovorno?

Učili so me, da se odrasel človek razlikuje od otroka tudi po tem, da se zaveda, kakšne so posledice njegovih ravnanj – v nasprotju z otrokom se vede odgovorno, je odgovorna oseba. Smo se vsa ta leta vsi skupaj vedli odgovorno?

Lahko špekuliramo, vsekakor nihče od nas ne misli, da je kriv za to, kar se dogaja okoli nas, krivi so določeni ljudje … Res je, tisti so se vedli najbolj neodgovorno, toda odgovorni smo tudi mi, ker nismo storili nič. Res je, v dobri veri smo čakali, da bo nekdo drug nekaj naredil namesto nas, država, pravni sistem, naši zastopniki! Halo, smo vsi mi čisto utrgani? Ne razumemo, da če ga po domače nekdo sračka, ga je treba pač po riti, drugega ne razume. Če je kriv, mora odstopiti, če ne, ga je treba odnesti iz pisarne. Če je kradel, mora vse vrniti, če ne vrne, ga je treba prisiliti, da to stori.

Vsak v svojem mikrosvetu mora postati odgovoren. Od prijatelja, kolega, naključnega sopotnika mora zahtevati, da se do njega vede odgovorno. Le tako bomo kaj spremenili. U2 so v v 80-ih govorili o revoluciji od znotraj, in mislim, da smo vsi v taki fazi. Treba je znati reči NE, tega mi ne smeš storiti, ker to ni pošteno. NE, ne bom dopustil, da bo kolega kradel, prijavil ga bom. Če se bomo vsi vedli odgovorno, bo prijav veliko in v tem primeru bo tudi pravni sistem moral odgovoriti. Treba je znati reči NE, toda NE pomeni odgovornost, odgovornost pa pomeni, da smo odrasli in se zavedamo posledic svojih dejanj …

Če sem zatežila, se opravičujem. Toda moji blond živci se kar kravžljajo, ko slišim, kako je nekdo drug kriv za vse. Brez ozaveščanja tega, da mora vsak najprej pomesti pred svojim pragom, pač ne bomo prišli daleč.

In ja, Kangler je končno odstopil! Pazimo, da bomo naslednjič bolj odgovorno izbirali župana in vse druge oblastnike. Sicer pa bo 21. tako konec sveta

N. B.: Nisem strokovnjak in moje mnenje ni mnenje strokovne osebe, sem samo »stupid blond«, in to je izključno moje osebno mnenje.