Sladkor v tekoči obliki je najbolj škodljiva oblika kalorij. Posledice čezmernega pitja sladkih pijač v Sloveniji so alarmantne. Brez pretiravanja uporabim to besedo. Mladostniki so v svetovnem vrhu po količini popitih sladkih pijač. 15-letni fantje v povprečju popijejo po 6,4 dcl, dekleta celo 7,1 dcl sladkih pijač dnevno. S tem v telo vnesejo več kot 2 kilograma sladkorja mesečno. Gre za sladkor, ki je povsem nepotreben, odvečen, škodljiv. Posledice: "Debelost, diabetes tip 2, srčno-žilne bolezni, zmanjšanje kostne gostote. Energije v tekoči obliki organizem ne zazna dovolj dobro, saj gre za telo skoraj neopazne energije. To ima za posledico manjši občutek sitosti, porušeno uravnavanje apetita ter povečan nadaljnji vnos energije." (Iz izvlečka dr. Fidler Mis.) To so dejstva.

Strokovnjaki imajo natančno izdelane predloge, kako zmanjšati to uničujoče vedenje: da, davek na sladke pijače. Ta denar naj se porabi za znižanje dajatev za sadje, zelenjavo … Za ozaveščanje, promocijo zdrave prehrane, opustitev pijač z dodanim sladkorjem v javnih razpisih in podobno. Ministri za zdravje so te predloge dobivali na mizo, trikrat so že poskušali izpeljati projekt. Tudi tokrat. In tudi tokrat jih je politika izkoristila, izmučila in zavrgla.

Vlada pograbi temo ...
Po naši, še danes odmevni oddaji Tarča: Sladki ubijalec v prejšnji sezoni, ko se je mnogo ljudi zavedlo, koliko sladkorja užijejo, ne da bi se tega zavedali, se je zdelo, da je to priročna tema za krpanje proračunske luknje in da lahko državna blagajna, ker se ljudje zdaj bolj zavedajo, da so sladke pijače škodljive, pridobi nekaj prepotrebnih milijonov. Več od tega vlada ni bila sposobna domisliti in k problemu pristopiti le tako, kot je edino mogoče: celostno.

Industrija je šibek predlog vlade izkoristila in se z natančno in usklajeno akcijo maksimalno angažirala pri prepričevanju odločevalcev v politiki in javnosti, da bo industrija ob uvedbi davka malone propadla. Uspelo jim je, politika je bolj verjela njihovim argumentom kot argumentom zdravstvene stroke. Dejstvo, da je vlada predlagala zgolj davek brez drugih ukrepov, je k temu prispevalo ključni delež. Na koncu je bila bilanca nevzdržna: za borih 4,7 milijona pobranega davka bi industrija utrpela izgubo 170 delovnih mest. V tem trenutku je to prevelika cena za izplen pri učinku zdravja ljudi.

… ki razgali njeno nesposobnost
Zgodba o padlem davku na sladke pijače je predvsem nazorna demonstracija nesposobnosti te vlade, da neki projekt predlaga takrat, ko je domišljen, celovit, in da ga šele takrat lahko ustrezno zagovarja in državljane prepriča, da je dober. Iskati nekaj milijonov za krpanje proračunske luknje ob temi, kot je zdravje otrok in mladostnikov, je popolnoma neodgovorno dejanje.

Ta zgodba je vladi, ne glede na to, da je na koncu sprejela edino racionalno odločitev, da tako slabo pripravljen predlog umakne, zelo znižala ugled. Ne le da je naredila škodo strokovnjakom zdravstvene sfere, ki se obupno borijo v ozaveščanju ljudi, kako škodljivo je pitje sladkih pijač, s tem ko jih je postavilo v položaj borcev proti industriji pijač.

Sprašujem se tudi: če vlada takega davka, ki je po vsebini nedvomno utemeljen (pri čemer bi morali sprejeti še dodatne ukrepe, ki bi ga osmislili), ne zmore izpeljati, kako si lahko kdo predstavlja, da bo sposobna izpeljati resne reforme?

Izgubljeno sporočilo
In ker ne moremo pustiti, da se sporočilo o tem, kako škodljive so sladke pijače v prevelikih količinah, izgubi v politično-ekonomskih amaterizmih, nocojšnjo Tarčo namenjamo tej temi. Davek je morda pasé, izjemno resen problem uživanja teh pijač in posledice na zdravju otrok in odraslih ostaja.

V oddaji so sodelovali: prof. dr. Tadej Battelino, dr. Nataša Fidler Mis s Pediatrične klinike, Samo Fakin iz ZZZS, minister za kmetijstvo Dejan Židan, Mojca Gobec z direktorata za javno zdravje na MZ, Tatjana Zagorc iz Zbornice za živilsko-predelovalno industrijo, Janez Kešnar iz Pivovarne Union in dr. Aleš Kuhar.

Špela Šipek (tudi na Twitterju)