Papež je okrožnico predstavil 24. maja, na binkošti, v Vatikanu. To je prva okrožnica o ekologiji v zgodovini Cerkve. Naslov ji je dal Laudato si. Vzel ga je iz Hvalnice stvarstva svojega zavetnika svetega Frančiška Asiškega. Molitev, v kateri se zahvaljuje Bogu Stvarniku, je sveti Frančišek napisal leta 1226. Frančišek, slep in bolan, se je zahvaljeval Vsemogočnemu dobremu Bogu za vse, kar je ustvaril. V naravi, v živih bitjih in v človeku, ki mu je bil krona stvarstva, je videl sestro, brata.

Prvič se je zgodilo, da je na predstavitvi okrožnice v Vatikanu sodeloval tudi predstavnik ekumenskega patriarha Bartolomeja, pergamonski metropolit Joanis Ziziulas, ki je dejal: »Ko uničujemo naš planet, da bi zadovoljili pohlep po sreči, zapuščamo prihodnjim rodovom uničen svet z vsemi negativnimi posledicami.« Patriarh Bartolomej je bil med prvimi verskimi voditelji, ki so opozarjali mednarodno skupnost na ekološko krizo. Nemški klimatolog Hans Joachim Schellnhuber pa je na tiskovni konferenci zatrdil, da smo že prestopili moralne meje naše globalne družbe in zaščitno ograjo našega planeta. Zato nas papež v okrožnici sprašuje: »Kakšen svet želimo zapustiti tistim, ki bodo prišli za nami, otrokom, ki odraščajo?«
Največ govora papež v okrožnici posveti znanstvenim spoznanjem glede onesnaževanja in podnebnih razmer. K ekološkemu spreobrnjenju nas vabi vse ljudi dobre volje. S preprostimi vsakdanjimi dejanji naj bi pretrgali logiko izkoriščanja, nasilja in egoizma. Pravi, da so najbolj izpostavljeni podnebnim spremembam ubogi - sami pa zelo malo vplivajo nanje. Živijo na obrobju, v okoljih, ki so najbolj izpostavljena podnebnim spremembam. Zato papež v okrožnici govori o celostni ekologiji. Ekološka kriza je danes socialna, kajti ko uničujemo naravo, uničujemo človeka. Zavržemo materialne odpadke, a tudi človeka. Potrebujemo moralno ozdravljenje, da ne bomo več plenili bogastva narave, ampak ga ohranjali za prihodnje rodove. Zato nam daje papež v zadnjem delu okrožnice veliko jasnih pobud, v skrbi za naš skupni dom, Zemljo. Pravi, da še ni vse izgubljeno.

Z okrožnico želi papež spodbuditi tudi članice OZN-a, da bi decembra, na podnebni konferenci v Parizu, dosegli dogovor o omejevanju izpustov toplogrednih plinov. Naftne družbe pa so sredi avgusta prvič pozvali tudi islamski voditelji iz 20 držav, zbrani na mednarodnem simpoziju v Istanbulu. V deklaraciji, ki so jo izdali, pravijo, da jih vera zavezuje k zeleni ekologiji. Zaradi tega spodbujajo h globalni akciji, ki pomeni vzgojo za ekologijo v šolah in mošejah.