Razbit je mit, da Arso, ki mora skrbeti za vodotoke, ne bi mogel dobiti dovolj denarja, ker da ga ni. Kje je torej denar?

Arso se je do lani financiral iz proračuna. Torej je vsak okoljski minister odločil, da jim za čiščenje vodotokov nameni sedem namesto potrebnih 25 milijonov evrov, od letos še iz vodnega sklada.

Vodni sklad
Na ministrstvu obstaja vodni sklad. Prvenstvena vloga sklada je skrb za protipoplavne ukrepe. Vanj morajo denar vplačevati podjetja za polnjenje pijač, tista, ki uporabljajo termalno vodo in podobno. Tega denarja se vsako leto nabere za okrog 40 milijonov evrov, letos kar 64 milijonov, saj so po opozorilih Računskega sodišča le začeli pobirati vse, kar morajo. Skoraj vse. Ampak to je zgodba za drugič.

In kako denar sklada, ki je, ponovno opozarjam, namenjen predvsem protipoplavnim ukrepom, ministrstvo razdeli? Vsako leto polovica gre za urejanje spodnje Save, iz tega denarja smo na primer financirali tudi gradnjo akumulacijskega jezera in nekaterih drugih objektov. Stroka in Računsko sodišče opozarjata, da bi take objekte moral financirati vlagatelj, torej HESS.

Ampak ok, Andrej Vizjak je uspešno zastopal svojo regijo, prepričal 55 poslancev, da so leta 2010 izglasovali zakon (mimo vlade, takratni okoljski minister Žarnič je temu zelo nasprotoval), po katerem se spodnja Sava ureja iz sredstev vodnega sklada. (Seznam poslancev, ki so denar vodnega sklada namenili HESS-u, ni jih pa brigalo, da Arso ne dobi dovolj denarja za vzdrževanje vodotokov, je objavljen na www.rtvslo.si/tarca ). Do zdaj so iz njega dobili približno 120 milijonov evrov. Vizjak pravi, drugih projektov tako in tako ni bilo in bi ta denar ostal neporabljen.

Ima prav. Sklad je namreč vsako leto v naslednje prenesel od najmanj 4, pa tudi po 32 milijonov letno. Prenesel!

Ob tem pa Arso zaradi le tretjine dodeljenih potrebnih sredstev vodotokov ne čisti. V Muro, na primer, so Arsovo lopato zadnjič zasadili leta 2005. V skladu, namenjenemu predvsem protipoplavni varnosti, je torej kopica denarja, Arso pa ne čisti vodotokov redno in v obsegu, ki bi zagotavljal večjo varnost, ker mu ne dajo dovolj denarja.

In zato so ljudje danes zaliti bolj, kot bi lahko bili.

Včeraj smo v oddaji direktorja Arsa vprašali, zakaj ne odstopi, če mu ne dajo dovolj denarja za nekaj tako osnovnega, kot je vzdrževanje vodotokov, čeprav ga je v skladu dovolj. Dejal je, da od zdaj pa bo. No, nova ministrica mu je ob predstavitvi prej opisanih dejstev v oddaji obljubila, da bodo dobili vseh potrebnih 25 milijonov, tako da odslej lahko pričakujemo, da bodo vodotoki očiščeni in vzdrževani, kot je treba.

51 neizkoriščenih milijonov evrov evropskih sredstev
Druga pa je zgodba večjih protipoplavnih projektov, to so projekti iz evropskih sredstev. Iz programa 2007-2014 smo jih porabili le 22 odstotkov. 51 milijonov od 74, ki smo jih dobili na voljo, je neizkoriščenih, ker nekdo na ministrstvu ni pripravil projektov in zagnal del na vodotokih. Ta nekdo, kot ugotavlja Računsko sodišče, sta bila predvsem ministra Podobnik in Erjavec. V času njunega ministrovanja je bilo pri projektu črpanja 74 milijonov evrov evropskih sredstev zaposlenega v povprečju 0,2 človeka. Ta podatek pove vse.

In kako se bo odločal volivec Karla Erjavca ali Janeza Podobnika (če bo še kdaj kandidiral), ki danes stoji v vodi tam, kjer morda ne bi, če bi bili vodotoki bolje urejeni? Po regresu in višini pokojnine ali po spominu na vodo v hiši?

Vsak minister, ki Arsu ni zagotovil dovolj denarja, čeprav ta je na voljo, in vsak poslanec, ki se na odboru v DZ-ju ni boril, da bi obstoječi denar namenili za urejanje vodotokov, ampak ga je usmeril zgolj v gradnjo pridobitne dejavnosti, naj ostane brez glasu volivca, ki ga zaliva zaradi slabo vzdrževanih vodotokov.

Namerite v Tarčo tudi na Facebooku in @TarcaRTVSLO.

Špela tvita na @Newsexit