težko zavarovati pred zlorabo v aktualnih odnosih med Evropsko unijo in Rusijo.

Obletnica, ki bi jo morali z veseljem in ponosom praznovati skupaj, na najvišji ravni, je tako žrtev aktualnih sporov. In Slovenija, pa naj njene zunanjepolitične možnosti in zmožnosti ocenjujemo še tako kritično, v tej zgodbi ne more biti izjema.

Slovenski predsednik Borut Pahor se 9. maja ne bo udeležil slovesnosti ob 70. obletnici zmage v drugi svetovni vojni v Moskvi. Našo državo bo predstavljal zunanji minister Karl Erjavec.

Odločitev, ki jo je predsednik države sprejemal dolgo – čeprav, resnici na ljubo, večina evropskih držav še ni dala dokončnih podatkov, koga bodo poslale v Moskvo, najverjetneje pa bo šlo pri večini le za veleposlanike –, bo imela nedvomno polemične in obenem predvidljive notranjepolitične odmeve. Ampak zaradi praznikov se bomo z njimi ukvarjali prihodnji teden, ko bomo tudi sami že globoko v razmišljanju, kaj nam je prinesel konec druge svetovne vojne.

Zunanjepolitično pa smo bili v zadnjih tednih priče iskanja elegantnega izvijanja iz kočljivega položaja. Na eni strani Slovenija ne more tvegati poslabšanja odnosov z Rusijo, ki je prepomembna gospodarska partnerica, sploh pa odnosi veljajo za odlične, po drugi strani pa jo vežejo obveze zahodnih politično-vojaških povezav, katerih del je. Želimo si načelnosti, odločnosti, jasnosti, ki si jih predstavljamo vsak po svoje.

Namesto spektakularne poteze, ki bi razburila en pol in sprožila hvalnice drugega, smo tako dobili na videz mlačno rešitev, zaradi katere bo večina verjetno zavijala z očmi: na Vršič smo julija povabili premierja Dmitrija Medvedjeva – in nedvomno je za Rusijo v času, ko njeni voditelji ne dobivajo vabil iz Evrope, ključno, da se vidni politik pojavi v kateri izmed članic Unije –, v Moskvo pa pošiljamo vodjo diplomacije.
V Moskvo pošiljamo ministra Erjavca, ki velja za Rusiji naklonjenega človeka in ki bo očitno glede na predstavniško raven eden najvišjih predstavnikov evropskih držav v Moskvi. To je zunanja politika, nedvomno usklajena z drugimi. Navsezadnje že sam pogled na ministrove obveznosti v zadnjih tednih, visoke obiske v Sloveniji in obisk nemškega zunanjega ministra Franka Walterja Steinmeierja kaže, da bi se lahko pogovarjali tudi o teh občutljivih odtenkih. Steinmeier naj bi sicer največ pozornosti namenil Zahodnemu Balkanu, ampak na dnevnem redu bo tudi Rusija.