Z zavidanja vrednim spominom bi bilo treba pobrskati po opusu pisanja, govora in morebiti celo mišljenja Boruta Pahorja, da bi mukoma vendarle našli bolj neposreden obreg, kot ga je bilo deležna njegova zadnja kadrovska nominacija. Prvi mož stranke, parlamenta, vlade in republike iz izpričano načelnih razlogov nikdar ni pokazal pretirane potrebe, da bi, vsaj v novejšem času, posnemal Andreo Massija in pač priznal, da Tini slalom enostavno ne gre.

Vprašanj je v teh dneh več kot odgovorov. Ker pa se ne želimo zgolj pridružiti gonji zoper predsednika republike in KPK ter obeh zadevnih institucij, jih pač samo zastavljam. In nanje odgovarjam pod naivno osnovno predpostavko, da so vsi akterji ravnali dobronamerno.

Je članstvo v stranki osebna okoliščina, ki bi lahko vlivala dvom o sposobnosti KPK-ja, da korektno izvaja zakonsko določena pooblastila?
Da. Na žalost. Tako nas učijo izkušnje preteklih 20 let.

Ali je članstvo v politični stranki družbeni hendikep?
Nikakor ne bi smel biti.

Zakaj je torej Boris Štefanec dan pred imenovanjem za predsednika KPK-ja vrnil strankarsko izkaznico?
???

Ali ni vedel, da je kot kandidat za vodjo organa, ki obravnava odmeven primer ustanovitelja stranke, katere član je (bil), lahko v konfliktu interesov ali vsaj načel?
Skrb vzbujajoče je, če se je tega zavedal. Še bolj skrb vzbujajoče bi bilo, če se ne bi.

Je vedel pred kandidaturo, ko je bil le odvetnik v Prekmurju?
Isti odgovor kot pri prejšnjem vprašanju.

Je spoznal takrat, ko je izvedel, da ima realne možnosti za imenovanje?
Očitno.

Kaj je s to sliko narobe?
Vse.

Pa podrobneje?
Štefanec naj bi bil prvi med integritetnimi, konsistentnimi in transparentnimi. Integriteto je načel dvom, konsistenten očitno ni (pa naj si se je v stranko vključil zaradi idealizma ali koristoljubja; v obeh primerih jo je sprva tajil, nato pa zavrgel). Po dognanju prvih dveh je dejal, da do konca meseca podrobnejših izjav in pojasnil ne bo dajal, zato je vprašaj upravičen tudi na področju transparentnosti.

Kakšni sta vloga in odgovornost predsednika republike?
Odgovorne naloge si z neverjetno lahkoto otežuje. Zdi se, da je bila politika vedno krvavo bojno polje, na katerem je poljsko bolnišnico skušal ohranjati kar najbolj sterilno.

Kako je torej postopek imenovanja KPK-ja postal zmazek, v katerem je predsednik republike sredi kristalne dvorane -tokrat brez anestezije- brezdal po kadavru vsega, kar naj bi vodilo k rehabilitaciji upa v osnovno digniteto in integriteto tistih, ki jih volimo, imenujemo, pooblaščamo in plačujemo …?
Težko vprašanje, na katerega se (neuspešno) trudim odgovoriti.

Ali je predsednik republike vedel za Štefanečevo članstvo v politični stranki?
Je. In to v nagovoru ob predstavitvi imenovancev s stisnjenimi zobmi posredno povedal. In izrazil neodobravanje. Naravnost nepahorijansko …

Je imel predsednik Pahor drugačne možnosti?
Da. Vsaj dve. Prvič: da s potrebno avtoriteto, brez vnašanja dvoma potrdi odločitev strokovne komisije, jo utemelji in za odločitev prevzame odgovornost. Drugič: da s potrebno avtoriteto, brez vnašanja dvoma ovrže odločitev strokovne komisije, zavrnitev utemelji in za odločitev prevzame odgovornost. S tem sicer nekoliko tvega vzpostavitev precedensa, ki bi parlamentarno republiko pripeljal nekoliko bliže pragu polpredsedniškega sistema, na katerega smo skoraj nekoliko zviška pogledovali, ko ga je pri sosedih izvajal Franjo Tudjman … bi pa predsednik republike v luči zavedanja o kronični in akutni kontaminaciji domače družbe s korupcijo utrdil svoj položaj in ugled ter pridobil nekaj prepotrebne avtoritete. In se izognil marsikateremu čudnemu vprašanju. Tudi v tem besedilu.

Pa si lahko predsednik republike privošči toliko diskrecije in nekoliko političnega kalkuliranja?
Verjetno da. Je edini vrhunski politik, ki je neposredno izvoljen. Z večino glasov. Prav tako Pahorjev mandat traja do druge polovice leta 2017. Mandat protikorupcijske komisije je daljši od njegovega. In prav tako zelo pomemben. Da, predsednik je imel nekaj manevrskega prostora.

Bi morala biti pred sprejetjem odločitve o Štefanečevem strankarskem članstvu obveščena izbirna komisija?
Ne.

Ali je vendarle vedela?
V njej je sedela podpredsednica stranke, ki ji je poznejši imenovanec pripadal. Kaj vi mislite?

Ali bi to moralo vplivati na njeno odločitev?
Ne.

Komisija je torej izbrala skladno s formalnimi, administrativnimi merili?
Očitno.

Ali tega ne bi bil sposoben računalnik? Ali pa, na primer, predsednik republike?
Dobro vprašanje …

Brez okolišenja: je torej Boris Štefanec primeren, da bi naslednjih šest let vodil KPK?
V zelo kratkem času je bilo vzpostavljenih veliko dvomov. Za vse bo dobro, ko bo imenovan senat, o katerem državljanke, državljani, stroka in politika ne bodo dvomili.