Seveda bi lahko našli marsikateri protiargument. Stephen Hendry ima prav tako sedem naslovov svetovnega prvaka, Joe Davis kar 15. A ta je igral v popolnoma drugem obdobju, ko ni bilo sledu o široki konkurenci in profesionalizmu, pogosto je bil neposredno uvrščen v finale.

Sorodna novica O'Sullivan v sedmih nebesih: izenačil Hendryjev rekord

Hendry je bil precej bolj konstanten, saj je v 90. letih dominiral in serijsko nabiral naslove, v istem desetletju je nanizal svojo zgodovinsko sedmico. Ronnie O'Sullivan je popolnoma drugačen junak, na eni strani včasih skrivnosten in problematičen, na drugi strani pa ima največji mobilizacijski in promocijski magnet, ki ga je snuker kdaj koli imel. Njegova tehnika je neprekosljiva. Šele ko je s pomočjo psihološkega treninga našel notranji mir, je začel bolj uresničevati prerokbe, o katerih so njegovi spremljevalci sanjali že v 90. letih. Ne pozabimo na trenutek genialnosti, ko je leta 1997 niz 147 sestavil v dobrih petih minutah.

Svetovni prvak je prvič postal leta 2001, zdaj je pri sedmici. Vmes je minilo 21 let, kar je največ v moderni dobi snukerja.

Sorodna novica Dobri Ronnie O'Sullivan: blagoslov in prekletstvo v eni osebi

Zgornja tabela namiguje na zanimiv trend. Poglejmo le prva tri imena, najdaljše uspešne kariere ima aktualna generacija. Tako O'Sullivan kot Mark Williams in John Higgins pripadajo tako imenovani generaciji 1992, ko so postali profesionalci. Sprva so bili mlada sila, ki je na glavo postavila ustaljeni red, nato je kraljevala snukerju, zdaj pa kot ultraveterani, ki so bliže 50. kot pa 40. letu, na novo pišejo pravila. So snukeraška preslikava zlate teniške generacije, ki prav tako podira vse starostne omejitve.

A tako kot pri tenisu omenjena trojka ni edina, ki je po 30. letu sposobna mešati štrene mlajšim, tudi člani snukerske generacije 1992 niso edini 40-letniki, ki so del elite. Povprečna starost četrtfinalistov svetovnega prvenstva in prvakov od leta 1982 (v času trenutnega formata najpomembnejšega tekmovanja) znaša 31 let. A poglejmo podrobne številke po krajših obdobjih.

Povprečja so bila najnižja v 90. letih, ko je na eni strani dominiral (precej mlad) Hendry, na prizorišče pa se je hkrati prebijala še mlajša generacija 1992. Povprečja so nato z odraščanjem iste generacije le rasla, zdaj so na zgodovinsko visokih vrednostih.

Opaziti pa je še en trend. Večino časa (1982–2006) je bila povprečna starost svetovnih prvakov nižja od povprečne starosti vseh osmih četrtfinalistov. V najpomembnejši tekmi so vendarle imeli prednost mlajši in agilnejši igralci. Ta trend pa se je obrnil na glavo v zadnjem obdobju (2007–2022) oziroma prav v letih, ko je zlata generacija že zdavnaj začela svojo drugo polovico kariere, ki je kar ni in ni konec. Morda je tudi tu del razloga, da je Hendry lani pri 52 letih prekinil upokojitev.

Ko je O'Sullivan leta 2013 pri 37 letih osvojil naslov svetovnega prvaka, je odkrito priznal, da bi enkrat rad postal prvak tudi po dopolnjenem 40. letu. Če bi nekoč kdo napovedal, da v modernem snukerju lahko naslov svetovnega prvaka osvoji po abrahamu, bi se mu najbrž smejali. Zdaj se ta misel zdi precej bolj uresničljiva.