Čeprav je končnica običajno vedno precej bolj zanimiva in spremljana, kot velja za redni del, je tudi ta zadnja leta izjemno zanimiv. Letos to velja za slovensko občinstvo, ki je zaradi izjemnih predstav Luke Dončića našla množičen in strasten razlog za spremljanje tega tekmovanja.

O Luki smo na teh straneh napisali ogromno črk in besed, zategadelj se tokrat posvetimo drugim izjemno zanimivim temam. V dneh pred koncem prestopnega roka je za najbolj odmevno poskrbel Anthony Davis, ki je sporočil, da si po dobrih šestih letih želi zapustiti New Orleans in poiskati sredino, v kateri bo lahko lovil naslove. Čeprav je najprej uradno dal seznam štirih ekip (pozneje pa zelo nespretno in neprepričljivo zatrdil, da bi v resnici rad igral za katero koli od preostalih 29 ekip), je vsem jasno, da si želi v Los Angeles, kjer bi moči združil z LeBronom Jamesom. Davisova zgodba se je na neki način začela rušiti lani, ko so Pelikani po zelo dobri sezoni izpadli v končnici. Pred začetkom nove sezone je zamenjal agenta, ko je pristal pri Jamesovem dobrem prijatelju Richu Paulu, so bile vse poti tlakovane za njegov prihod v Kalifornijo. Lakersi so ponudili skoraj polovico ekipe, a je trmasti in užaljeni Pelikani niso sprejeli. Generalni menedžer Dell Demps je svoje nedvigovanje telefona le nekaj dni po zaprtju prestopnega roka plačal s svojo službo.

Liga NBA je posel, kjer se obračajo ogromne številke. Pretirani čustveni odzivi običajno pomenijo zabijanje avtogolov. Včasih je pač treba narediti golo, hladno matematiko. Ko je jasno, da igralec več ne želi biti del tvojega moštva, je iz tega treba iztisniti največ. Pomislite, kaj je San Antonio iztržil za Kawhija Leonarda in kaj vse so ponujali Lakersi?

V zadnjem desetletju se je v Ligi NBA precej spremenilo ravnovesje moči. Nekoč je bila velika večina na strani klubov, danes so igralci globalni zvezdniki, ki se želijo združevati in skupaj osvajati lovorike. Gradnja superekip se je začela konec prejšnjega desetletja, ko sta trend začela Boston in prav LeBron, ki je svoj talent odnesel v Miami. Najboljši košarkar na svetu je ugotovil, da je to edini način, da bo prišel do tako izmuzljivega naslova, da bo omajal status Michaela Jordana kot najboljšega igralca v zgodovini te igre, pa je bilo tudi to precej premalo.

Razumljivo je razmišljanje, da bi se mu približal po drugačni poti - tri sila različne ekipe, s katerimi bi osvojil naslov, bi k temu pripomogle veliko. Odhod v Los Angeles se je tako pisal kar sam, a James zdaj spoznava drugo resnico, ki jo diktira EMŠO. Resda je najbolj pripravljen športnik v zgodovini te igre, ki vlaga milijone dolarjev, da je njegovo telo čim bolj optimalno pripravljeno, a znašel se je v sredini, ki nima niti slučajno tako dobre peterke, kot si jo je sam želel in jo v resnici tudi potrebuje.

Že zdavnaj je bilo jasno, da ne bo nič od devetega zaporednega igranja v velikem finalu, na kocki je celo uvrstitev v končnico, ki je bila pred njegovo prvo resnejšo poškodbo nekaj samoumevnega. Letošnje ideje o naslovu so tako le stvar znanstvene fantastike. Naslednja sezona bo že njegova 17. v Ligi NBA, štel bo 35 let, brez drugega (morda celo tretjega) superzvezdnika pa se zdi četrti prstan vse bolj iluzoren.

Sloves najboljšega igralca na svetu, ki je v resnici stvar prestiža in ega, tako vse bolj prehaja v roke Kevina Duranta, najbrž najbolj občutljivega igralca v Ligi NBA. Zvezdnik Golden Stata bije večne boje z novinarji. Po krajšem obdobju, ko se je novinarjem izogibal, se je hitro sprl z enim, ker je imel dovolj vnovičnih vprašanj, če se bo poleti res preselil v New York (video na desni). To bi bil brez dvoma izjemen izziv za tako odličnega košarkarja, ki ne skriva svojega tekmovanja in rivalstva z Jamesom. Vedno se je znašel v njegovi senci, tudi ko ga je v zadnjih dveh sezonah premagal v finalu. Ravno LeBronova izkušnja s selitvijo v izjemno veliko tržišče, ki pa nima ravno najbolj konkurenčne ekipe, je lahko zanj primeren nasvet, da bo za svojo kariero največ naredil, če bo ostal v Oaklandu/San Franciscu in pridno nabiral prstane. Pomislite, kaj bi za njegovo zapuščino naredili štirje zaporedni naslovi (in MVP-ji finala). Štirikrat zapored ni zmagal ne James, ne Jordan, ne Kobe Bryant.

Začel sem z All star vikendom, zato bom z njim še končal. Najbolj zanimiv vidik tega dogajanja se je pravzaprav zgodil še pred tekmo, ki je v resnici le revijalna zabava, to je bil nabor obeh kapetanov. Najboljši strelec te sezone in očitni kandidat za nagrado MVP James Harden je bil izbran šele sedmi med osmimi igralci obeh začetnih peterk. Bradati igralec ima za seboj rekordne tedne, ko neumorno niza tekme s 30+ točkami. Po tej logiki je brez dvoma številka 1, a njegovi strelski večeri so ves čas opremljeni z dvomom uspeha v končnici in čezmernega trošenja energije v rednem delu sezone.

Odprtih je veliko vprašanj, zato ni dvoma, da ljubitelje Lige NBA čakajo pestri tedni, od iger Dončića, ki je glavni kandidat za nagrado novinca leta, konca rednega dela in lova na 16 prostih mest, razpleta končnice, nabora (kjer domišljijo spremljevalcev lige burijo vprašanja o zgornji meji sposobnosti orjaka Ziona Williamsona) do prestopne tržnice, ki se odpre 1. julija in lahko spet spremeni razmerja moči.