Poet, ki je verze napisal, je bil Jakob Gomilšak. Rodil se je v Trnovski vasi leta 1843. Ob stricu, izrednem rodoljubu, ki je prijateljeval z dr. Janezom Bleiweisom, se je navduševal za slovenstvo. Tudi šolal se je z njegovo pomočjo v Gradcu.

Pesmi je začel pisati že zgodaj. Prvič so mu jo objavili leta 1862 v dijaškem listu Torbica jugoslavjanske mladosti v Mariboru, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Pregovore in reke iz Štajerske pa so mu objavili v celovškem Slovenskem glasniku. Njegov članek o Turkih v Radgoni so lahko brali v Ljubljanskih novicah.

Gomilščak je na mamino željo po opravljeni maturi nadaljeval študij teologije v Gradcu. Vseskozi pa pisal in objavljal tako pesmi kot leposlovne zgodovinske spise v Slovenski vili in v Slovenskem glasniku. V Mohorjevem koledarju so mu objavili pripovedko o Devici Oglejski. Leta 1866 pa je v zadnjem letniku bogoslovja napisal znamenito pesem z naslovom Slovenec sem. Krasila je naslovnico celovškega Slovenskega glasnika.

Prvo kaplansko službeno mesto je Gomilšak opravljal v Radgoni. Vseskozi je pisal in objavljal v Zori in Mohorjevem koledarju. Leta 1876 je bil premeščen v Trst, kjer je ostal do smrti leta 1906. Bil je zelo priljubljen nemški pridigar, a še bolj tesno povezan s tržaškimi Slovenci, ki so ga po smrti zelo pogrešali.

Besedilo njegove pesmi Slovenec sem je prevzelo učitelja iz Šentjurja Vučnika. 16 let po objavi jo je uglasbil dr. Gustav Ipavec. Ljudem se je hitro priljubila in prevzela tudi hrvaške pevce. Nikola Faller je pesem vključil v pesmarico z naslovom Kolo, ki je izšla leta 1894, in dejal: "Hrvaško-slovenska pesmarica – to je tista krasna nebeška mavrica, ki se razpenja od Velebita do Triglava." Leto zatem pa jo je tudi dovški župnik Jakob Aljaž vključil v Slovensko pesmarico, ki je izšla pri prvi slovenski založbi, Mohorjevi družbi.

Slovenec sem v naši prelepi domovini, obdani s prečudovito naravo. Kako se počutim danes v tej domovini? Res ni vse odvisno od nas! Ne moremo spremeniti vodstvenega utripa, lahko pa spreminjamo ozračje, kjer delamo in živimo, da nam bo prijetno! S pogumom, brez strahu, nasproti individualizmu in v zavzemanju za človeka med nami! Slovenec sem, naj to mi blagi čut v srcu pravi!