"Spoštovani kolegi, vsaka kaplja krvi je naš madež. Naš cilj ni oblast in težko bi vladali, če bi se morali bati svojih državljanov." je februarja, po množičnih protestih v tridesetih bolgarskih mestih dejal predsednik bolgarske vlade Bojko Borisov - in odstopil.
Vrhunska poteza, s katero si na predčasnih volitvah to nedeljo obeta zmago na volitvah.

Želeno-dobljeno
Na desettisoče protestnikov po Evropi in svetu je z množičnimi protesti v preteklih mesecih želelo, da vlade, zaradi varčevalnih ukrepov in konkretnih škandalov, odstopijo. Odstopale so španska, portugalska, irska, latvijska, tudi slovenska vlada - a zato, ker so jih "na cedilu" pustili koalicijski partnerji. Bojko Borisov je prvi predsednik kake evropske vlade v zadnjih letih, po islandskem Geiru Haardeju leta 2009, ki je odstopil izključno zaradi protestov - štiri mesece pred splošnimi volitvami. "Borisov je z odstopom presenetil politične nasprotnike. Nihče ni niti pomislil, da bo odstopil," pravi naš sogovornik, profesor evropskih študij na sofijski univerzi, Georgi Dimitrov. "Borisov je reagiral zelo pametno," se strinja drugi sogovornik na sofijskem inštitutu za demokracijo in pojasni, da je poteza izvrstna za očiščenje stranke - da se znebijo nepriljubljenega finančnega ministra Djankova, ki je na plečih najšibkejših dosegel izvrstne makroekonomske rezultate - in se vrnejo kot junaki - novi, boljši, močnejši.

Pirova zmaga
Bolgari so torej dosegli predčasne volitve, da bodo na njih lahko izvolili vlado, ki so jo s protesti odnesli s položaja. Tako pred volitvami kažejo javnomnenjske raziskave. Lista strank, ki bodo kandidirale na bolgarskih volitvah, je dolga in šteje 63 strank. Največ glasov slabih sedmih milijonov volivcev naj bi si razdelili stari znanki bolgarskega političnega prostora - stranke GERB (Državljani za evropski razvoj Bolgarije) odstopljenega premierja Borisova in BSP (Bolgarska socialistična stranka) tudi nekdanjega premierja Sergeja Staniševa. Druge stranke naj bi dobile približno toliko glasov kot na prejšnjih volitvah, bolje kaže le skrajno desničarski stranki Ataka - podoben trend kot drugje v Evropi.

Oligarhi iz ozadja
Dimitrov, Stefanov in Martin Karbovski, zloglasni bolgarski televizijski novinar in voditelj, so prepričani, da so proteste spodbudili bolgarski strici iz ozadja, ki jim je Borisov stopil na rep. "Bolgari niso zmogli opraviti z najhujšim delom komunizma. In ta del je na nek način ostal na oblasti. Vpliva na javno mnenje, deluje tajno, da bi Bolgarija propadla. Borisov je bil močan politik, ampak ni bil zadosti pameten, da bi opravil z nekdanjimi policaji. To je zelo slaba novica za Bolgare, zelo slaba novica. Tukaj vlada še vedno levica, ne preprosto levica z lepimi idejami, kot je na primer skandinavska levica. Vladajo ljudje, ki so del neke tajne organizacije, kot prostozidarji. To so ljudje, ki vladajo prestopništvu in gospodarstvu s svojimi vzvodi. Tako je bil zastavljen prehod v Bolgariji. In to je največja nesreča," pravi Karbovski.

Obdobje zrelosti
Kakršna že koli preteklost, Bolgari bodo na tokratnih volitvah prvič podelili največ glasov stranki, ki je že bila na oblasti. Vsakič znova od leta 1989 so namreč izvolili nekoga novega, ki jim je v demokraciji obljubljal boljše življenje. Zdaj je prvič čutiti, da so se iskanju alternativ odrekli. In to prav v času, ko v večini evropskih držav ljudje hlepijo po novih, drugačnih, apolitičnih politikih in strankah. Princev na belem konju je zmanjkalo in četudi se bo zelo verjetno zgodilo, da Borisovu ob najverjetnejši zmagi ne bo uspelo sestaviti vlade in bodo Bolgari čez nekaj mesecev znova na voliščih, alternativ ne bodo iskali množično. "Stavimo na uveljavljene politične strukture, ker vemo, kaj lahko od njih pričakujemo," nam vehementno zatrdi ena izmed študentk evropskih študijev na eni izmed skoraj popolnoma razpadlih stavb sofijske univerze.