Sestava strankarsko pisanega novega parlamenta kaže, da bi se lahko ponovilo leto 1996, ko je vladna koalicija pod taktirko političnega mojstra Janeza Drnovška nastajala kar šest mesecev. Če bodo stranke držale besedo, Janša vlade, kljub veliki zmagi, ne more sestaviti. Marjan Šarec, če bi seveda prišel na vrsto, pa bi se soočil z velikim številom med sabo sprtih partnerjev, kar bi bil uvod v silno naporen in negotov mandat.

Gospodar postopka bo zdaj predsednik države Borut Pahor, ki bo, o tem ni nobenega dvoma, zagovarjal politično stabilnost. Zato lahko pričakujemo, da se bo na vsak način poskušal izogniti predčasnim volitvam kot skrajni možnosti rešitve vladnega političnega vozla. To pa ne bo mogoče brez prelomljenih obljub in politične trgovine.

Se je torej Slovenija znašla pred italijanskim scenarijem? V vsakem primeru nas čakajo naporni tedni z veliko političnega preigravanja. Sporočila in opozorila volivcev so bila jasna: udeležba je bila tudi tokrat na meji legitimnosti, pomemben del tistih, ki so prišli, je glasoval za radikalne rešitve begunske krize. Državljani so očitno naveličani sporov na levi sredini, navdušenje nad vedno novimi rešitelji pa počasi, a vztrajno popušča.

Volilni izid nikomur ne bo omogočil udobnega vladanja. Vsaj tega sporočila politiki ne bodo zelo hitro pozabili.