Že več kot 17 let vodim tekaško vadbo za odrasle in je še nikoli nisem izpustil zgolj zato, ker bi se mi ne ljubilo iti. Na vadbo grem tudi takrat, ko si zaželim ostati doma, ko je zunaj temno, mrzlo ali deževno. Morda se komu zdi čudno, da sem prav hvaležen, da moram iti, ker pač vodim skupino. Toda že kmalu po začetku vadbe sem vedno vesel, da nisem ostal doma. Po vadbi je zadovoljstvo še toliko večje – topel dom, tuš, večerja in postelja takrat postanejo resničen užitek.

Vemo, da so učinki vadbe največji, če je vadba redna. Izpuščanje pa je eden od glavnih razlogov za slabšo telesno pripravljenost. S tem pa si delamo še dodatno škodo: utrjujemo vzorce odlašanja, iščemo kratkoročne zadovoljitve na račun dolgoročnih koristi, spodkopavamo svojo samodisciplino in vztrajnost ter slabimo samopodobo in samospoštovanje.

Če želimo biti telesno dobro pripravljeni – kar sem prepričan, da si pri zdravi pameti želi vsak – se moramo soočiti z izzivi redne vadbe brez izpuščanja. Kaj predlagam? Zmanjšajmo si miselno breme odločanja, ali gremo ali ne. Kako? Sestavimo si tedenski načrt vadbe, v katerem si določimo kdaj, kje in s kom bomo kaj počeli. Potem pa se seveda tega načrta držimo po svojih najboljših močeh. V raziskavah obnašanja ljudi so ugotovili, da z vnaprejšnjim določanjem poteka našega dneva povečamo verjetnost za vadbo za 2 do 3-krat.

Bodimo tudi vremensko odporni in se vremenu primerno oblecimo. Jaz si običajno pripravim oblačila vnaprej, da se brez odvečnega premisleka hitro oblečem, obujem in sem že zunaj.
Dodaten zagon za redno vadbo nam daje odgovornost do drugih – na primer dogovor s prijatelji, da gremo skupaj na vadbo, kar zmanjša možnost, da v ključnem trenutku "stisnemo rep med noge".

Za redno vabo si predvsem zapomnimo: ni potrebno, da se nam ljubi iti – pojdimo in zagotovo se nam bo kmalu začelo ljubiti. Naj izpuščena vadba ne določa tega, kar smo. Ne smemo dovoliti, da en sam trenutek odlašanja, trenutek naše šibkosti, postane merilo naše vztrajnosti in odločnosti. Naša moč se kaže v tem, da se znamo dvigniti, ko naletimo na ovire in se držimo svojih ciljev, ne glede na to, koliko izgovorov se pojavi na poti.