Nastala je v stiski, v vasici Oberndorf blizu Salzburga. Na sveti večer leta 1818 je kaplan Joseph Mohr ugotovil, da orgle, ki bi morale zadoneti ob polnoči, ne igrajo več. Hitro je napisal verze pesmi Stille Nacht, Tiha noč, in poprosil učitelja Franza Xaverja Gruberja, da napiše melodijo. Navdih za melodijo je dobil pri Mozartovi skladbi za pihala. Zvečer pa jo je ob petju spremljal s kitaro.

Poslovenil pa jo je Jakob Aljaž, župnik, ki je za goldinar kupil Triglav in bil tudi skladatelj. Prvič so jo izvajali pri nas v Tržiču leta 1871. Pesem je zelo preprosta. Po Lukovem evangeliju pove božično zgodbo na človeku razumljiv način. Seže pa nam do srca. Obudi nam spomine iz otroštva in prebudi hrepenenje po odrešenju od zla, ki nas razdvaja in uničuje. Strah nas je. Tudi zla tretje svetovne vojne, ki smo ji vsak dan priča, Ankara, Berlin, Alep …

"Nobena noč pa ni tako dolga, da je ne bi premagala luč Božje ljubezni, ki jo prinaša Betlehemsko Dete v jaslih!" so zapisali v voščilu za praznike katoliški škofje. Bog je pred 2000 leti poslal svojega Sina, v svet izkoriščanja človeka, v svet farizejstva. "Poslal je malega otroka!" je v tem tednu dejal papež, "da bi se ga nihče ne bal, ampak se mu vsak približal!"

Ali zaradi tega naredimo jaslice v svojem domu? Mnogi jih postavite kot nekdaj v bogkov kot. Te so najbolj pristno slovenske. Prve jaslice so s seboj prinesli k nam bratje sv. Frančiška iz Assisija v 12. stoletju. Oživili pa so jih z igro v 17. stoletju jezuiti.

V teh božičnih dneh se je dobro zazreti v te naše jaslice. Trenutek, v tišini. Opazujemo malega otroka. Neko nenavadno svetlobo širi. Zazrimo se v Marijo. Sprejela je načrt Boga in vstopila v zgodovino odrešenja človeka. Poglejmo tudi Jožefa. Tudi on je sprejel nov načrt v svojem življenju. Že samo ta, da je z visokonosečo Marijo trkal v Betlehemu od vrat do vrat, a ji ni mogel najti prebivališča, je bilo zanj zelo težko. Le v votlini pri živalih sta bila sprejeta! Popotnika na poti! Ni mu bilo lahko! Ali pa opazujemo pastirje z betlehemskih poljan, preprosti ljudje, nepomembni! Prav njim je angel prvi naznanil, da se je rodil Božji Sin.

Božič je praznik zato, ker božič je srečanje, človeka in Boga v jaslih. Božič je srečanje preprostih ljudi. Bog je prišel uresničit nekaj novega. Tudi v odnose med nami ljudmi. Vsak od nas hrepeni po svetlobi, ki bi razsvetlila najtemnejše kotičke naše notranjosti, ki nas bremenijo. Božič je praznik srečanja, kjer nas Bog objame. Objame nas neka nenavadna dobrota, navdihne svetloba, da objamemo tudi drug drugega!

Da se bo na sveti večer odprlo nebo nad našim domom, ga blagoslovimo. Pokadimo ga s kadilom in blagoslovljeno vodo, zaželimo si dobro, da v njem ne bo temnih sil sovraštva, nesprejemanja, ampak ta dom napolni svetloba in se po njem razširi prijeten vonj!

Naj bo letošnji božič nov začetek! Zato vam želim pogum za prijazno besedo, topel objem, iskro v očeh! Najprej pa odpuščanje v srce! Tudi to naj tiho vstopi v tihi noči, da bo za vas sveta noč, noč luči in svetlobe!