Marsikdo bo rekel, da to ni užitek, ampak garanje. Ima prav, vendar je nekaj zelo posebnega, ko se ti "posveti" in se kot pri sestavljanki puzzle začenjajo kazati obrisi končne slike. Ampak na začetku je opornih točk malo in mogočih kombinacij veliko. Takrat pomaga intuicija, kaj se zdi najpreprosteje in najverjetneje. Seveda pa je intuicija le namig, ki ga je treba preizkusiti.

Preizkus je vedno izvedba določene meritve, v astronomiji pogosto težavne, tako da je treba uporabiti precej sodobne tehnologije ali pa jo šele razviti. Še tako elegantna ideja ne velja nič, če se ne sklada z opazovanji. Spotoma zapustimo jezik besed in ga zamenjamo z jezikom enačb - matematičnih enačb, ki ubogajo fizikalne zakone. Že Galileo je ugotovil, da je knjiga narave napisana v matematičnem jeziku. Matematična shema je pogosto prezapletena, da bi imela preprosto rešitev. Pomagajo zmogljivi računalniki, ki so, kot pove že njihovo ime, uporabni za računanje, in ne le za klepet na družbenih omrežjih ali deskanje po spletu.

In rezultati? V zadnjem času marsikaj. Prvič v zgodovini lahko znanost seže nazaj do prvih trenutkov vesolja. Prvič smo odkrili zvezdo, ki sodi v drugo generacijo vseh zvezd v vesolju, torej je nastala iz snovi, ki se je pred njo reprocesirala samo enkrat. Odkrivamo prve izmed sestričen našega Sonca, torej zvezd, ki so pred slabimi petimi milijardami let nastale iz istega oblaka plina. Tudi naša Rimska cesta je le ena izmed številnih podobnih galaksij v vesolju, tako se z raziskovanjem njenega nastanka in razvoja lahko naučimo marsikaj o nastanku galaksij nasploh. In ga primerjamo z okoljem v izjemno oddaljenih in temnih mladih galaksijah, ki nam jih včasih osvetlijo tamkajšnji izbruhi sevanja gama. In seveda, naše Sonce je le ena izmed zelo običajnih zvezd v naši Galaksiji. Tudi zato, ker zdaj vemo, da krožijo planeti, podobni Zemlji, okoli približno vsake druge Soncu podobne zvezde. Torej planeti okrog drugih zvezd niso izjema, ampak bolj pravilo. Na vsaj nekaterih izmed teh planetov je tudi zemeljski podobna temperatura.

Veliko naštetega je novega. O naravi izbruhov sevanja gama, starosti vesolja ali planetih okoli drugih zvezd še pred dvajsetimi leti nismo vedeli veliko. Obenem pa marsikje tipamo šele vrh ledene gore. Pri planetih okoli drugih zvezd lahko le v izjemnih primerih analiziramo kemijsko sestavo njihovih atmosfer. Kako bi to naredili bolje, sicer vemo, vendar bo za to treba počakati na opazovanja z večjimi teleskopi. A dogajanje je zelo živahno. Tudi za skupino slovenskih astronomov, ki smo prek mednarodnih sodelovanj vključeni v kar nekaj izmed zgoraj omenjenih raziskav.