S tem vprašanjem so se ukvarjali tudi v Kopru na okrogli mizi v okviru programa Evropske unije za zaposlovanje in solidarnost, ki ga izvajajo Inštitut za afriške študije, Center za raziskovalno, izobraževalno in zagovorniško dejavnost, agencija IN in Evropska mreža za enakost spolov. Govorilo se je o potencialu Kopra in slovenske Istre pri spodbujanju raznolikosti kot sile razvoja.

Ne vem zakaj, ampak vsakič ko se ukvarjamo z raznolikostjo, imam občutek, da se pogovarjamo o mokrosti vode. Sinonim raznolikosti je multikulturnost, in ta je vedno vsebovala gibalne sile razvoja. Nacionalne kulture ne bi obstajale, če ne bi obstajala kontaminiranost, ki jo izvajajo različne kulture. Prešeren ne bi obstajal brez evropskega romanticizma, prav tako kot ne Dante brez arabskih mislecev. Brez globalne kontaminacije ni razvoja. Vendar, ali je to res to, kar hočemo? Nedavno je nemška kanclerka Angela Merkel izjavila, da je multikulturnost propadel projekt. V mislih je verjetno imela tujce in manjšine, ki bogatijo njeno državo. Vendar, ker vsako bogastvo stane, zna tudi takšno biti breme za državne blagajne, sploh če smo v krizi, v kakršni se nahajamo.

V Sloveniji, kjer nas že tujci v naših bankah spravljajo v krizo identitete, nam multikulturnost oziroma raznolikost povzroča nemajhno preglavico. Že ko imamo v mislih sosede , ki jih v glavnem poznamo manj, kot poznamo Eskime ali Afričane na drugem koncu sveta. Vzemimo za primer Istro, kjer je zanimanje za italijanščino v slovenskih šolah strahovito upadlo, kot je razvidno iz študije, ki jo je nedavno objavila primorska univerza. Danes je zanimanje za italijanščino na isti ravni, kot je bilo po drugi svetovni vojni, ko so naganjali Italijane iz primorskih mest.

Tudi stanje dvojezičnih napisov je ob morju dokaj porazno. Italijanščina večinoma ni prikazana enakomerno ali pa sploh ne. Raznolikost je tesno povezana s svobodo in s svobodo imamo danes ne malo težav. Nekdo je zelo učinkovito povedal, da smo najbližje svobodi takrat, ko nam uspe zajeziti del svoje svobode, da omogočimo svobodo drugim. Ali je to pri nas mogoče? Poglejte, kaj se dogaja v politiki, kjer je edina uspešna logika: če nisi kot jaz, si proti meni. Od tu do dimenzije »vsi različni - vsi enaki« nas loči dolga trnova tranzicijska pot .

Sicer pa, raznolikost se res splača!