In zdaj h glavni zagati: veliki in pomembni slovenski mediji o dogodku niso objavili skoraj ničesar. Manjši, ali bolj rekreativno naravnani mediji so poku namenili nekaj več prostora, družbena omrežja in spletni forumi pa so eksplodirali. Če v naši skromni oddaji na kratko povzamemo ugotovitve: večina ocenjevalcev se strinja, da je šlo za meteorit, nekaj jih opozarja na ameriško lovsko letalo F-16, ki je dve uri pred dogodkom preletelo Maribor, manjšina pa poroča o nenavadnem predmetu, ki je preletel Slovenijo od vzhoda proti zahodu kakšni dve uri za pokom nad Rušami. Mnogi razpravljavci pa enostavno mislijo, da ima pok opraviti s slovensko politično situacijo - vendar dogodka zaradi pravil predvolilne kampanje na RTV Slovenija in kasnejšega volilnega molka s tega stališča ne smemo komentirati.

Kar je zanimivo, je medijski odziv ... Kot rečeno, je dogodek izgubljal pri veljavi - bolj kot se medij bliža relevantnosti, serioznosti in novinarski profesionalnosti, manj je bil pok v njem zastopan. Bolj kot pa je medij blizu "rumenemu" tisku, lahkotnejšemu podajanju vsebin, ali celo senzacionalizmu, več je bilo poka v njem. Obratno sorazmerno pa so v teh medijih zastopane novice iz zadnjih dni politične kampanje. Takole prek prsta bi zaključili: več politike pomeni manj meteorita, več meteorita pa pomeni manj politike ... ampak zgodba se tukaj še ne konča.

Kot vemo vsi pravi ljubitelji filmov katastrof, vsi meteoriti, vesoljci in pa tudi velika večina lovskih letal padejo nad Ameriko. Če človek pogleda na globus, so Združene države Amerike sorazmerno majhen košček planeta, a kljub temu vsi vesoljski nebodigatreba treščijo prav tja. Najraje v New York, če tega zgrešijo, pa v Los Angeles. Tako si filmarji prihranijo stroške. A ker gre za fikcijo, so meteoriti strašni zgolj tako dolgo, dokler sedimo v dvorani. V resničnem življenju pa kataklizmičnih meteoritov ni! Podobno je tudi z ruškim dogodkom. Čeprav je počilo in streslo, ostankov meteorita ali celo manjšega kraterja gasilci in policisti niso našli, čeprav so preiskali vse področje. Tako ostanejo še madžarski lovci ameriške izdelave, ki čuvajo naše nebo. Ti bi lahko prebili zvočni zid nad Rušami, a to ne bi pojasnilo belega dima, prav tako bi vojaška oblast, ki je civilno nadzorovana, o takšnem dogodku nemudoma izdala primerno pojasnilo. Še najbolj pri razjasnitvi dogodka pomagajo neznani leteči predmeti.

Kljub šikaniranju uradnih medijev imajo neznani leteči predmeti v Sloveniji ne le dolgo zgodovino, temveč tudi mnoge pristaše. Ni jih malo, ki trdijo, da bi bil, ob vsej obilici ver in religij, ki so registrirane v Sloveniji, skrajni čas, da se pričnemo prožneje obnašati tudi do neznanih letečih predmetov. Če smo že zamudili priložnost, da bi v našem delu sveta prednjačili z legalizacijo kanabisa, bi lahko bili revolucionarji ob umeščanju in priznavanju neznanih letečih predmetov.

Na ruški dogodek in kasnejša poročila o predmetu, ki je z ogromno hitrostjo prepotoval Slovenijo po osi vzhod-zahod, tako ne bi smeli gledati kot na zanimivost znotraj predvolilnega tedna, temveč predvsem kot razvojno priložnost. Če se komu zdi takšna trditev pretirana, naj se poduči o ogromnih turističnih dobičkih, ki jih kujejo nekatere ameriške zvezne države, predvsem Nevada ... In turisti prihajajo na ogled znamenitega "Področja 51", ne da bi jim bila zagotovljena pok in tresenje šip. Slovenija ima s skrivnostnim pokom, tresenjem šip in belim dimom ter odsotnostjo kraterja ali ostankov komparativno prednost pred večino popularnih lokacij, kjer običajno videvajo neznane leteče predmete. Da ne govorimo o tem, kako je mogoče v pohorskih gozdovih nad Rušami ob polni luni ali po veselici še danes videti mnoga nenavadna bitja ...

V Rušah, kjer so nasedli s hotelom, ker je obljubo o podaljšanju smučišča Pisker do doline odnesla Kanglerjeva univerzijada, bi nekakšno turistično atrakcijo nujno potrebovali. Neznani leteči predmeti se zdijo kot nalašč za to mestece, do zdaj znano po kemični industriji.