Novo hišo so dobrih 40 let po umetnikovi smrti odprli v navzočnosti belgijskega kralja Alberta II. in kraljice Paole. Za javnost bo muzej, ki bo z okrog 250 deli vseboval največjo zbirko slikarjevih del na svetu, odprt od 2. junija dalje.

Trinadstropna palača Altenloh iz 18. stoletja v središču belgijske prestolnice bo prikazovala tudi številne dokumente o umetnikovem življenju in delu, poleg Magrittovih slik iz vseh njegovih ustvarjalnih obdobij pa bodo razstavljeni tudi mnogi njegovi znani plakati in fotografije.

Deset let za projekt "Magritte-Suez"
Površina muzeja je 2.500 kvadratnih metrov. Stavba ima pet nadstropij, dve od njih sta podzemni. Projekt so pripravljali deset let, za njegovo financiranje je država s francosko-belgijskim energetskim koncernom GDF Suez sklenila dogovor brez primere. Koncern je namreč prispeval 6,5 milijona evrov za prenovo in notranjo opremo. Šaljivci so zato novi kulturni ustanovi že nadeli ime Magritte-Suez.

Obiskovalci bodo pot po muzeju začeli v tretjem nadstropju, kjer je pod motom Osvajanje surrealizma (Die Eroberung des Surrealismus) mogoče videti najzgodnejša dela tega najslavnejšega belgijskega slikarja. Za prvo nadstropje so prihranili njegove mojstrovine, med njimi Nebesnega ptiča (L'Oiseau de Ciel), ki prikazuje goloba na modrem nebu. Občinstvo bo pritegnila tudi slika Cesarstvo luči (L'Empire des Lumieres). Magritte je na njej postavil nočno pokrajino s hišo, svetilko in drevesi v kontrast z nebom pri dnevni svetlobi. Umetnik je nekoč dejal, da je želel s temi nasprotji presenetiti in očarati.

Dela za Magrittov muzej so pridobili neposredno iz sosednjega Muzeja lepih umetnosti ter iz zapuščine Irene Hamoir Scutenaire in Georgette Magritte.

A. K.