Kot so sporočili iz enega z deli klasičnih mojstrov najbogatejših evropskih muzejev, poplava ni bila le posledica napake v gradnji, krivca za to niso želeli izdati, ampak tudi neposrečenega načina asfaltiranja okolice muzeja. Po besedah Wolfganga Beera, vodje urada Burghauptmannschaft - urad skrbi za upravo in vzdrževanje zgodovinskih stavb v lasti države -, je asfaltna plast prepredena z razpokami, ki so nastale zato, ker so asfalt položili čez starejše granitne kocke. Z novo tehniko vlivanja asfalta pa bo mogoče to napako odpraviti oziroma bo mogoče z asfaltom natančno zapolniti vse niše med kamni, skozi katere je do zdaj prodirala deževnica in tako ob močnem deževju višala raven podtalnice. V Albertini domnevajo, da bodo za saniranje gradbenih napak v depoju potrebovali okoli 250.000 evrov.
Zajec ostaja v 'kletki'
V Albertini so se že odločili, da tudi po saniranju depoja vanj ne bodo vrnili nekaterih najdragocenejših umetnin. Tako bo na primer znameniti Poljski zajec Albrechta Dürerja ostal v trezorju, ki so ga uredili nekje v muzejski stavbi. V trezorju bodo prav tako še naprej hranili Michelangelova dela in še okoli 500 do 1.000 drugih umetnin, katerih morebitno uničenje bi pomenilo nenadomestljivo izgubo ne le za muzej, ampak pravzaprav za celotno človeštvo.
Nadaljevanje tematizacije impresionizma
Obnovitvena dela ne bodo ogrozila razstavnega programa Albertine. Ravno med gradbenimi deli bo na sporedu razstava, ki bo v več pogledih pomenila nadaljevanje programskega cikla, ki sta ga lani zaznamovali razstavi, posvečeni razvoju slikarstva od Moneta do Picassa ter delu Vincenta van Gogha, torej razstavi, ki sta tematizirali umetnost impresionizma in njen iztek proti smerem modernistične umetnosti. 11. septembra namreč odpirajo novo razstavo, posvečeno obravnavi svetlobe v impresionističnem slikarstvu.
Pod naslovom Impresionizem - Kako je na platno prišla svetloba (Impressionismus - Wie das Licht auf die Leinwand kam) bodo razstavili okoli 170 platen; skoraj polovico jih posoja kölnska 'naveza' Wallraf-Richartz-Museums & Fondation Corboud. Razstava bo vrhunec in obenem sklep petletnega raziskovalnega projekta, pri katerem so se strokovnjaki iz več držav ukvarjali z razvojnim lokom impresionizma, predvsem pa s tehnikami oziroma z načinom slikanja, značilnim za najvidnejše predstavnike impresionizma. Na ogled bodo dela 'klasikov' razstav impresionistične in postimpresionistične umetnosti, van Gogha, Courbeta, Caillebotta, Maneta, Moneta, Renoira, Cézanna, Pissarroja in Signaca, vendar pa v Albertini napovedujejo do zdaj še ne predstavljen način naracije, postavitve teh del, ki bo omogočala nov način razumevanja te umetnosti.
V galeriji si lahko ogledate nekaj del, ki bodo razstavljena na razstavi Impresionizem - Kako je na platno prišla svetloba, ki jo bodo odprli 11. septembra.