Antipop Consortium: Fluorescent Black

Big Dada

Antipop Consortium ali dokaz za to, da hip hop še ni mrtev.

Ko je vse kazalo, da se bo v 21. stoletju hiphop razvodenel do skrajnjih meja poposladnosti, hibridno erotizirane podobe, kričečega kiča in fanta Justina, ki se je, kot "beli človek ne more skočiti", vtihotapil med ulične nergače in jim prodal nekaj maminih receptov za zdravo življenje, so se zgodili Antipop Consortium.

Za skupino, ki vleče svoje skupinske začetke v leto 1997, ne moremo govoriti o »dogajanju«. Pa vendar, od njihove prejšnje plošče Arrhythmia je preteklo dobrih sedem let, in vse je kazalo, da se po kolaboracijskem ploščku Antipop vs. Matthew Shipp iz leta 2003, skupina ne bo več vračala na okope slave hiphopa. Če o kakršni koli slavi lahko govorimo, kajti Antipop Consortium je cel čas slovel kot, kakor bi se lepo izrazili ameriški kolege, alternativni kolektiv hiphopa!!!??? Potemtakem so v današnjem 'justinovskem' povzemanju hiphopa tudi Public Enemy alternativni hiphopovski kolektiv???

Fluorescent Black, in mislim, da že iz naslova lahko sklepate, da je delno posvečen tudi tistim belcem (kot je recimo Justin), ki bi na vse mogoče načine prodali še kakšen mamin recept o zdravem življenju ali borznem vlaganju v nepremičnine, svojim črnskim kolegom. Album je fascinanten in kakopak fluorescenten! Produkcija v najboljši maniri pionirskih dneh gangsta rapa, toda ne na račun banalnega streljanja po ulicah, temveč angažirano, ostro in politično nekorektno – Born Electric, Volcano, End Game, Capricorn One … Le eno gostovanje (Roots Manuva) je dokaz, da jim je premor koristil, da so se uravnovesili in se oprli le na svoje moči in ideje. Teh, hvala bogu, ne zmanjkuje.

Ocena: 5.