Spomenik je arhitekturno zasnovan kot labirint zidov, ki, če jih pogledamo iz zraka, tvorijo napis "v spomin na" v hebrejščini. Spomenik je uradno odkril nizozemski kralj Willem-Alexander.

Vsak kamen v spomeniku nosi ime enega od 102.163 Judov, Romov in Sintov, ki so jih nacisti med drugo svetovno vojno deportirali iz Nizozemske in so nato umrli v koncentracijskih taboriščih.

"To je temno poglavje v zgodovini naše države," je na odkritju poudaril nizozemski premier Mark Rutte in spomnil na "hladen sprejem", ki so ga doživeli nekateri Judje, ki so se vrnili iz taborišč smrti. Kot je še poudaril, je to spomenik proti pozabi, ki sporoča: "Ne bomo vas pozabili, ne bomo dovolili, da se vaša imena izbrišejo, zlo ne bo imelo zadnje besede".

Delo zvezdniškega arhitekta
Gradnja labirinta je sicer zasluga nizozemskega odbora Auschwitz. Stal je 15 milijonov evrov, financirali so ga večinoma z donacijami, zasnoval pa ga je priznani arhitekt Daniel Libeskind, ki je v holokavstu izgubil družino. Libeskind je v večini zasnoval t. i. točko nič v New Yorku.

Sodna bitka zavlekla čas gradnje
Velik del tamkajšnjega prebivalstva je gradnji močno nasprotoval, saj naj bi to privabljalo številne turiste, spomenik naj bi bil po njihovem mnenju tudi prevelik. Odšli so na sodišče, a so konec leta 2019 sodno bitko dokončno izgubili.

Labirint so deloma financirali s pomočjo javnosti: 84 tisoč ljudi je prispevalo po petdeset evrov; s to gesto je vsak sodelujoči simbolično "posvojil" eno od opek.