"Resnično želiva nekaj narediti," pravita velikopotezno Miha Benčina in Nikolaj Srdič Kranjc, študenta četrtega letnika Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. In zdi se, da je bila ponedeljkova dražba CHAIRity 15 stolov Lupina oblikovalca Nika Kralja v Galeriji Cukrarna v Ljubljani prvi korak v tej smeri. Seveda izkupiček utopično ne pomeni, da bodo šla zbrana sredstva neposredno tukaj in zdaj v brezglavo prenovo (obnovo) mesta, temveč v strokovno koncipiranje strategije same obnove (prenove) ob upoštevanju volje tamkajšnjih prebivalcev.

K projektu sta povabila okoli dvajset priznanih kreativcev in umetnikov, ki so stole predelali po lastnem navdihu. Miha in Nikolaj sta, recimo, svojega odnesla na strelišče. Ukrajinska študentka na ALUO-ju Svitlana Rjabiščuk se je navezala na svojo domovino s pesmijo, Roman Uranjek s prepoznavnimi križi, kolektiv Ljudje so nadaljevali zgodbo umetnika in aktivista Mihe Artnaka, ki je nedavno v eni sekundi razprodal zbirko umetnin NFT Flat Fiat, s katero se zoperstavlja hiperinflaciji. Umetnik Arjan Pregl je stol predelal v sestavljivega po principu Ikee, Dan Adlešič in Matija Medved pa sta stol fizično pomanjšala.

Zbranih 7325 evrov bo tako odskočna deska za uresničitev njune želje po pomoči Harkovu, temu uničenemu ukrajinskemu mestu, ki mu je pomoč obljubljal celo priznani biro Foster + Partners, a bil deležen prenekatere kritike.

Od kod ideja?

Miha in Nikolaj sta že nekaj časa zelo spontano zbirala te stole. Iskala sta jih na odpadih, na šolah, "marca letos pa sva jih v Zagrebu kupila 25". In takrat je padla odločitev, da jih želita prodati na dražbi. Stopila sta v stik z mentorjem Tadejem Glažarjem in profesorico arhitekture, ki je prebegnila v Ljubljano iz Harkova, Tetjano Sergejevo (na fakulteti sicer trenutno v programu Erasmus študira tudi šest študentk iz Harkova). In skupaj so oblikovali strategijo, s katero bodo naredili koncept za obnovo tega porušenega ukrajinskega mesta in ga ponudili lokalnim oblastem v premislek.

Harkov namreč velja za zibelko konstruktivizma, kjer so tako objekti sovjetskega modernizma kot art nouveauja, neoklasicizma in renesanse. Tu so nekdaj živeli kozaki, dvonadstropne opečnate zgradbe iz 19. stoletja pa so iz časa, ko je bilo mesto industrijsko središče ruskega cesarstva, mesto bulvarjev in pozneje zadružnih stanovanjskih zgradb za tamkajšnje delavce tovarn. Še danes je v Harkovu ena najboljših arhitekturnih šol v Ukrajini, katere obstoj je zaradi vojnega razdejanja ogrožen.

Uničenje kulturne dediščine je po Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) vojni zločin. Ukrajinsko ministrstvo za kulturo je konec aprila navedlo, da naj bi bilo po vsej državi 240 oskrunitev pomembnih objektov. Samo v Harkovu naj bi bilo poškodovanih ali uničenih 68 zgodovinsko pomembnih zgradb, 27 je pritrdil tudi Unesco.

Več o sami ideji in izvedbi projekta v pogovoru z Miho in Nikolajem:

Vidva sta svojo Lupino odnesla na strelišče in jo ustrelila, večkrat?
Miha: (kratek premislek) To se sliši zelo grdo (smeh), ampak da …

Sporočilnost pa je?
Miha: Da čeprav je nekaj uničeno, ranjeno ali poškodovano, je še vedno lahko uporabno.

Nikolaj: Da to pomeni neko novo priložnost.

Sem mislila, da sta se simbolično navezovala na to, da je Harkov kot mesto prestreljeno? Kako pa sta zbrala sodelujoče kreativce, umetnike in grafične oblikovalce?
Nikolaj: Iskala sva čim bolj različne avtorje, zato je tudi vsak stol čisto drugačen.

Miha: Povabila sva predvsem tiste, ki so všeč nama, malo pa sva gledala tudi na to, da so iz različnih generacij, tako da smo dobili zanimiv razpon.

Izkupiček dražbe pa bo namenjen za konferenco, pravita, koga boste povabili in kaj je njen namen?

Miha: Poskusili bomo dobiti čim več mednarodnih strokovnjakov: od arhitektov in psihologov do sociologov. Namen konference bo okrevanje poškodovanih mest, pa naj si bo zaradi vojne ali naravne katastrofe.

Kot je bila Petrinja na Hrvaškem?
Miha: Tudi. Mesto je uničeno in ga je treba sanirati. Vprašanje je, kako pomagati mestom, ki so bila zravnana s tlemi?

Denar torej ne bo šel neposredno za opeke in prenovo Harkova, ampak za konferenco, na kateri se bodo kresale ideje, in profesorica iz Harkova, ki je trenutno v Ljubljani, bi lahko izbrano rešitev posredovala tamkajšnjemu županu?
Miha: Tako je, ampak to ne bo le konferenca: prvi del je dražba, drugi konferenca, tretji pa poletna arhitekturna šola in natečaj za obnovo mesta Harkova.

Zakaj pa bo vaša ideja prenove boljša od recimo svetovnega biroja Foster + Partners, ki se je ponudil za prenovo Harkova, a bil ob tem deležen kar nekaj kritik?

Miha: Že naš pristop je drugačen od biroja Foster + Partners. Oni so samo na splet napisali, da bi dali idejo za prenovo, mi pa sodelujemo s profesorico, ki je iz tistega mesta. Tudi najin profesor Tadej Glažar je bil že prej tam, tako da mesto pozna. Mi si želimo več sodelovanja z lokalnimi oblastmi …

Nikolaj: … in tudi z ljudmi.

Miha: Tako, tudi z ljudmi, da to ni le neki posel, ki se ga naredi po spletu.

Posel kot kaj? Da zaslužiš s prenovo?
Miha: Da, kot posel in promocija. Mi dejansko želimo nekaj narediti tam.

Sorodna novica Zakaj bi begunci živeli v zabojnikih? "Vojni" arhitekt v Ukrajini zasnoval nov tip začasnih hiš.

Zakaj pa ravno Harkov? Kijevski arhitekt Slava Balbek mi je ravno zadnjič dejal, da mora biti obnova porušenih mest v Ukrajini enakomerno razpršena in ne osredinjena le na eno mesto?
Miha: Harkov zato, ker prihaja profesorica Tetjana Sergejava od tam, kot drugo pa je mesto prestolnica konstruktivizma. Nas vse bolj zanima ali pa cenimo arhitekturo iz 70. in 80. let, bolj jo razumemo. Ne nazadnje je bila leta 2018 v muzeju MoMA New Yorku razstava v Toward a Concrete utopia, kjer je bila predstavljena arhitektura z območja …

… nekdanje Jugoslavije.
Miha: Da, bolje razumemo to arhitekturno, zato sem nam zdi, da je to kulturno dediščino tudi treba rešiti.

Kako razumete ta konstruktivizem in kako bi ga bilo treba rešiti?
Miha: Ravno s tem namenom bi tudi izvedli konferenco, saj se pri prenovah vedno krešejo vprašanja, ali je potrebna rekonstrukcija ali nekaj novega. Situacijo je treba zelo dobro analizirati in vedeti, kaj je bolje: nekaj novega, rekonstrukcija ali kombinacija obojega? Če imamo možnost, da je mesto dejansko porušeno, se nam odprejo nove možnosti. Slabosti, ki jih je imelo mesto prej, se lahko lotimo na novo in jih izboljšamo. To torej ne pomeni, da se ukvarjamo s prenovo mesta in vzpostavimo prejšnje stanje. Dejansko imamo možnost za njegovo izboljšavo.