Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetnica Neja Tomšič na Bazaar Festivalu v Pragi začenja evropsko turnejo performansa Opijske ladje. V petih državah bo izvedla več kot 20 ponovitev na priznanih gledaliških in festivalskih odrih.
Knjiga z naslovom Zasebni vohun: Pisma Johna le Carréja, ki bo izšla 8. novembra pri založbi Viking, bo bralkam in bralcem razkrila intimnejšo plat pokojnega pisatelja, enega najslavnejših avtorjev vohunskih romanov.
Pesnik Rok Komel v zbirki Na Mirojevi razstavi pred bralcem razgrinja vso plejado mogočih uresničitev poezije, čeprav drobna knjižica na začetku tega ne obeta.
Slovenska matica pripravlja študijsko srečanje o Ukrajini z naslovom Izjemnost ukrajinske zgodovine in kulture, ki bo potekalo v dvorani Slovenske matice na ljubljanskem Kongresnem trgu.
Inventura, filmski prvenec scenarista in režiserja Darka Sinka, bo v tekmovalnem programu na mednarodnem filmskem festivalu v Bergamu doživel italijansko premiero.
Kitajski umetnik in disident Aj Vejvej je v Rimu debitiral z režijo Turandota, opere skladatelja Giacoma Puccinij. Dirigirala je Ukrajinka Oksana Liniv, ki je dobila dolg aplavz občinstva, ko se je na odru priklonila s trakom v barvah Ukrajine.
Dolly Parton se je dolga leta zavzemala za to, da bi na broadwajskih deskah zaživel muzikal o njenem življenju, a zaradi zadnjih dveh let pandemije je svoje sanje malce prikrojila.
Mestno gledališče Ptuj bo nocoj premierno uprizorilo dramo Mama francoskega avtorja Floriana Zellerja. Koprodukcija s Prešernovim gledališčem je na kranjskem odru zaživela že lani.
Novi Narodni muzej, na katerega čakajo Norvežani, je še pred odprtjem tarča najrazličnejših kritik – od tega, da je brezdušna "siva škatla", pa do pritožb na račun zamud, zaradi katerih javnost ne more videti denimo Munchovega Krika.
Kremeljski muzej je ta teden v madridski Prado vrnil sliko in več oklepov, ki so si jih Rusi izposodili za predvideno razstavo. Odprtje razstave je bilo sicer zaradi napada na Ukrajino prestavljeno.
Na začetku tega meseca je bil odstavljen direktor Muzeja sodobne umetnosti v Teheranu (TMoca). Odgovoren naj bi bil za "naftni incident": umetnik performansa, ki je nastopal v muzejski rotundi, je namreč skoraj padel v kovinski bazen, poln motornega olja.
"Kot zagovornik prvega amandmaja verjamem, da sme vsakdo brati kakršno koli knjigo, če ima primerno podporo. Če hoče mulc brati Moj boj, je bolje, da to počne v knjižnici ali v šolskem okolju, kot pa da jo najde na očkovi polici in je travmatiziran."
Skupina nizozemskih zgodovinarjev je objavila poglobljeno kritiko dela in dognanja ekipe, ki je trdila, da je sestavila "najverjetnejši scenarij" o tem, kdo je izdal Ano Frank in njeno družino. Te ugotovitve so na začetku leta izšle tudi v knjigi.
V Muzeju Bröhan v Berlinu je na ogled razstava plakatov, ki so v poznih 60. in zgodnjih 70. letih preteklega stoletja napovedovali krautrockovske koncerte. Okoli 80 plakatov iz zasebne zbirke slika živo sliko glasbene scene tega burnega desetletja.
Sindikat Glosa je na vlado, ministrstva in medijsko krajino naslovil poziv, naj si začnejo prizadevati za dosledno uporabo slovenščine v javnih napisih in na elektronskih napravah, kot to predvideva zakon o javni rabi slovenščine.
"Osnovni namen po štirinajstih letih še vedno ostaja enak: da ljudem prikažemo pestrost romske kulture in življenja ter hkrati ohranjamo romski jezik," pravi Monika Sandreli, ki od samega začetka ustvarja romsko oddajo So vakeres? – Kaj govoriš?
V Beogradu poslej stoji spomenik slovenskemu jezikoslovcu Jerneju Kopitarju, ki je delo akademskega kiparja Matjaža Počivavška. Spomenik stoji na trgu Majik med Palmotičevo ulico in Bulvarjem Georgea Washingtona v bližini soseske Kopitarjeva gradina.
Združenje dramskih umetnikov Slovenije je nagrado Duše Počkaj za izjemne igralske stvaritve zadnjih dveh let namenilo Ivi Krajnc Bagola in Vitu Weisu, nagrado Poldeta Bibiča Marjanu Kravosu in nagrado Marije Vere Jožici Avbelj.
Branje (dobre) poezije skoraj nikoli ni preprosto početje, celo najbolj komunikativni (narativni) verzi po sami naravi poezije zahtevajo veliko recepcijskega vložka, zagone domišljije, čustvene, intuitivne in intelektualne angažiranosti.
Prejemnica spominske nagrade Astrid Lindgren (ALMA) 2022 je švedska ilustratorka in avtorica Eva Lindström. Za nagrado so bili nominirani tudi štirje slovenski ustvarjalci, in sicer Anja Štefan, Ana Zavadlav, Polona Lovšin in Boris A. Novak.
Neveljaven email naslov
