Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1.3.2022
Kot pove že naslov, je tretja pesniška zbirka Aleša Mustarja K(o)ronika kronika določenega obdobja, in sicer obdobja prvih valov epidemije koronavirusne bolezni 19 in spremljajočih protiepidemičnih ukrepov, kot je bila karantena.
28.2.2022
Štiridesetletni ruski geolog, novinar in pisatelj Sergej Lebedjev v prvencu Dežela pozabe obuja spomin na svet sovjetskih taborišč in zapisuje posamezne življenjske zgodbe, ki so ostale zamrznjene v sibirskem ledu.
25.2.2022
Ob naslovu sedme pesniške zbirke pesnice, esejistke, prevajalke in dolgoletne lezbične aktivistke Nataše Velikonja Prostor sred križišč se spomnim na citat iz kolumne na spletnem portalu Vrabec Anarhist.
24.2.2022
Pesnik in pisatelj Franci Novak je z drugo kratkoprozno zbirko Obvoz ubral nekoliko drugačno pot kot v prvencu Podnebne spremembe, predvsem se je odmaknil od liričnosti.
23.2.2022
Pesniški svet Renata Quaglie je nekaj posebnega, drugačen in izrazno razvejan. Pesnik je zavezan svoji pokrajini Reziji, alpski dolini na severovzhodu Italije, in nekaj več kot tisočim ljudem, ki tam še govorijo rezijanščino.
22.2.2022
Knjige, ki jih je Jedrt Lapuh Maležič objavila pred romanom Napol morilke, torej kratkoprozni zbirki Težkomentalci in Bojne barve ter roman Vija vaja ven, imajo nekaj skupnih točk; posebej izstopa prepoznaven slog.
18.2.2022
Rahlo ironičen naslov tretje zbirke kratkih zgodb Zgodbe za lažji konec sveta Toma Podstenška takoj prikliče občutek tesnobnosti in apokaliptičnosti, ki nas prežema že skoraj dve leti, obenem pa takoj zaslutimo, da se za njim skriva še nekaj več.
17.2.2022
Pesnica in plesalka Kaja Teržan je v svoji novi pesniški zbirki Nekoč bom imela čas predvsem ubesedila spomine na otroštvo in sedanjost ter prikazala različne položaje žensk.
16.2.2022
Roman Trg osvoboditve v dialoškem segmentu vrača Blatnikovo pisavo v čase, ko se je v zbirkah kratke proze približala dramatiki, namesto naracije so meso zgodbe predstavljali naostreni in izbrušeni dialogi para v različnih legah
15.2.2022
Leta 1975 rojeni Ta-Nehisi Coates je brezkompromisen kritik ameriške družbe. Ne gre za to, da bi ji s svojim pisanjem kazal ogledalo, temveč razkrinkava in obtožuje ameriško državo in njen kruti odnos do črnskih teles.
11.2.2022
Florjan Lipuš, naš koroški zamejski rojak, ves čas avtorsko prepoznavno izpisuje zgodbo svoje skupnosti, svojega komaj še kolektiva, saj so presahnile moči, ki bi ga držale skupaj, vse pa tako, da je kar najbolj neprizanesljiv do okolice.
10.2.2022
Brati, poslušati ali gledati intervju z Milanom Jesihom je pravzaprav opazovati mojstra izmikanja pri delu.
9.2.2022
Akademik Kajetan Gantar, klasični filolog in prevajalec iz stare grščine in latinščine, nima zaslug le za to, da je Slovencem desetletja odpiral vrata v veličastni svet antike.
7.2.2022
Že dokazano in priznano ter obenem preprosto in presenetljivo je, kako učinkovite so podobe, ki jih Andrzej Stasiuk umešča v okvir potopisnega žanra kot prvovrstne literature.
4.2.2022
S prevodom Vonja po strahu, sklepnega dela triptiha z naslovom O čem pripoveduje pepel, smo dobili tudi razlago krovnega naslova romanesknega cikla Dževada Karahasana.
29.1.2022
Deloma že objavljeno, zdaj v skupni knjigi strnjeno pisanje Spomenke Hribar in Hribarja o slovenskih razkolih in slovenski spravi je takoj po izidu silovito razvnelo strasti.
28.1.2022
Pesnica in prevajalka Kristina Kočan (1981) svojega zanimanja za sodobno ameriško poezijo že v prvencu Šara (2008), ki je bil nominiran za najboljši prvenec leta, ni mogla skriti.
27.1.2022
Potopimo Islandijo!, roman Borisa Kolarja z vonjem po morju in nafti je po avtorjevih besedah nekakšna popotovalna odisejada, karikatura Evrope v predkovidnem času in hommage njegovemu življenju na Nizozemskem in prijateljem, ki jih je imel tam.
20.1.2022
Izraz lagum bralstvo balkanskega prostora skorajda nezavedno dojema kot nekaj zloveščega in tudi roman Svetlane Velmar-Janković Lagum se začne in konča s padanjem teme na svet.
19.1.2022
Etnologinja in kulturna antropologinja Katarina Šrimpf Vendramin je raziskovalka na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU.
Neveljaven email naslov
