V družini so sliko dolga leta iskali, leta 2000 pa jo odkrili v madridskem Muzeju Thyssen-Bornemisza. Pet let pozneje so vložili zahtevek za vrnitev dela, ki pa ga je Španija zavrnila, s tem pa se je začela dolgoletna pravna bitka. Vrednost slike, na kateri je Pissarro upodobil pariško ulico na deževen dan, so ocenili na 30 milijonov dolarjev.

Zdaj je prošnjo družine po vrnitvi zavrnilo tudi ameriško prizivno sodišče, ki je razsodilo, da mora imeti pri obravnavi lastništva prednost španska in ne ameriška zakonodaja. Španska zakonodaja lastništvo določa s šestimi leti neprekinjenega posedovanja.

Slika z naslovom Ulica Saint-Honore, popoldne. Učinek dežja (Rue Saint-Honoré Après-midi, Effet de Pluie) iz leta 1897 tako ostaja v zbirki muzeja Thyssen-Bornemisza, ki je v lasti španske vlade. Za vrnitev dela si prizadevajo potomci Judinje Lilly Cassirer. Njena družina je bila pravzaprav prvi kupec slike dansko-francoskega impresionista. Kupili so jo neposredno od Pissarrojevega trgovca z umetninami in jo imeli na v naslednjih desetletjih na stenah svojih domov v Berlinu in Münchnu. Ob naraščajočem zatiranju in nasilju nacistov do judovskega prebivalstva so leta 1939 Lilly Cassirer povedali, da je mogoče dobiti izstopne vizume, vendar za ceno, da družina preda sliko. Cenilec, ki so ga imenovali nacisti, je zanjo ponudil 360 dolarjev, ki so bili nato izplačani na blokiran račun, do katerega družina ni mogla dostopati.

Sodba ameriškega sodišča je družino in njene odvetnike presenetila, zlasti, ker je vrhovno sodišče leta 2022 presodilo v njen prid. Odvetniki družine so za New York Times sporočili, da sodba ni pravična in da bodo zahtevali pregled pri sodnem senatu. Menijo namreč, morajo izpodbijati vztrajanje Španije pri posedovanju umetnin, za katere je jasno, da so jih ukradli nacisti. "Cassirerjevi menijo, da je treba zlasti zaradi porasta antisemitizma v državi in po svetu izzvati vztrajanje Španije pri hranjenju ukradene dediščine." Ob tem je Sam Dubbin, odvetnik Lillyjenga pravnuka Davida Cassirerja, opozoril na nevarnost, da bi takšna sodba pomenila zeleno luč za vse roparje po svetu. Odvetniki muzeja so po drugi strani sodbo označili za dobrodošel zaključek primera.

Cassirer je sliko iskala več let. Let 1958 je od nemške vlade prejela odškodnino, ni pa se odpovedala pravici do vrnitve slike. Leta 1976 so sliko, ki je vmes zamenjala več rok, prodali v newyorški galeriji, kjer jo je kupil baron Hans Heinrich Thyssen-Bornemisza. Od njega jo je nato leta 1993 odkupila Španija. V muzeju Thyssen-Bornemisza v Madridu jo je leta 2000 ugledal vnuk Lilly Cassirer. Družina, ki zdaj živi v Kaliforniji, je v pravni bitki z muzejem od leta 2005, ko je zdaj že pokojni Davidov oče Claude Cassirer prvič vložil tožbo. Dediči družine so zahtevali vrnitev slike izvirnim lastnikom. Odvetniki muzeja pa so trdili, da kuratorji niso bili seznanjeni s tem, da je bila slika nekoč odvzeta in jim španska zakonodaja ne nalaga vrnitve. Odvetniki tožnikov so na to odgovarjali, da bi se kuratorji lahko spoznali z dejanskimi okoliščinami, če bi ustrezno preverili provenienco.

Ključna pravna dilema je nato bila, ali spada primer pod špansko ali ameriško zakonodajo. Ameriško sodišče je torej zdaj razsodilo, da spada pod špansko.