Muzej od leta 2009 deluje v stavbi Amstelhof, v kateri je bil pred tem dom za starejše. Niz galerijskih prostorov v zgradbi iz 17. stoletja so uredili po načrtih arhitekta Hansa van Heeswijka. Zapleteno prenovo, ki naj bi stala več kot 40 milijonov evrov, je takrat financirala Rusija, uradno pa je za projektom stala zasebna fundacija, ki je bila registrirana v Veliki Britaniji. Muzej je uradno odprla tedanja nizozemska kraljica Beatrix, ob prisotnosti prav tako tedanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, piše Deutsche Welle (DW).

Pot umetnin nazaj v Rusijo po invaziji
Muzej je dela za svoje razstave v veliki meri črpal iz ogromne umetniške zbirke Ermitaža v Sankt Peterburgu. Takoj po invaziji v Ukrajini konec februarja lani je po navedbah sanktpeterburških insajderjev direktor tamkajšnjega Ermitaža Mikhail Piotrovski sklical krizni sestanek, na katerem naj bi se svojemu ožjemu osebju med drugim pritožil, da on kot "muzejski princ Rusije" ni bil pravočasno obveščen o načrtih za invazijo.

V Sankt Peterburgu so se tako morali pobrigati, da so se pod njihovo streho vrnile na stotine umetnin, ne zgolj iz Amsterdama. Med njimi sta bili tudi dve Tizianovi mojstrovini, ki sta bili posojeni Italiji, in 23 umetnin s potujoče razstave Grand Tour. Sanje o Italiji od Benetk do Pompejev. Povratni transport znamenite Mozorove zbirke s pariške razstave v več ruskih muzejev se je izkazal tudi za velik logistični in diplomatski zalogaj, še posebej, ker so nekatera dela tudi iz ukrajinskih skladov.

Nizozemci so razmerje z matično ustanovo prekinili s sporočilom: "Z invazijo ruske vojske v Ukrajini se je prestopila meja. Vojna uniči vse." Kot so napovedali lani, so se po novem povezali med drugim z Britanskim muzejem v Londonu, s Centrom Pompidou v Parizu in z ameriškim umetnostnim muzejem Smithsonian v Washingtonu.

Napoved "večglasnega" programa
"To je za nas vznemirljiv nov korak, sodoben model, ki je pripravljen na prihodnost," je ob napovedi ločitve od matičnega muzeja po pisanju Associated Pressa (AP) dejala dolgoletna muzejska direktorica Annabelle Birnie. Napovedala je, da bo program "večglasen, odseval bo čas, v katerem živimo", in bo vključeval vse od velikih umetniških razstav do manjših predstavitev.

Ob zdajšnji ločitvi od Ermitaža pa je dejala tudi, da je bil v zadnjem desetletju in pol "ustvarjen sijajen muzej", ki je navdihnil milijone ljudi. V izjavi za ruske medije pa je izrazila tudi upanje, da bodo slabi časi kmalu mimo in da bo mogoče obnoviti sodelovanje z matičnim Ermitažem. Do takrat pa bo muzej "v Amsterdam privedel umetnost z vsega sveta in jo predstavil na nov in nepričakovan način".

Direktor Ermitaža obžaluje od politike vsiljeno ločitev
Sanktpeterburški Ermitaž je te dni na svoji spletni strani objavil uradno izjavo, v kateri je pohvalilo več kot 15 let skupnega uspeha. Direktor Piotrovski obžaluje ločitev, ki jo je vsilila politika, in želi novemu projektu vse najboljše "v skrbi za nacionalno kulturno dediščino", piše DW.

Prva večja razstava v muzeju H'ART je napovedana sredi leta 2024 in jo bodo postavili v partnerstvu s Centrom Pompidou. Kljub pretrganju stikov z ruskim muzejem bo razstava posvečena ruskemu umetniku Vasiliju Kandinskemu, ki pa je postal francoski državljan in je tudi umrl v Franciji.