Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potem ko so v Slivnici pri Mariboru ukradli kip partizana Franca Lešnika - Vuka in v Hočah poskušali ukrasti bronasti kip književnega zgodovinarja Karla Glaserja, je iz mariborskega mestnega parka izginil doprsni kip olimpijca Leona Štuklja.
Ujma, ki je konec tedna prizadela Slovenijo, je nemalo kje poškodovala tudi kulturno dediščino. Na Gorenjskem so med drugim poškodovani grad Katzenstein, cerkev sv. Boštjana in del Škofje Loke, kar si je ogledala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko.
ZDA so Italiji vrnile 266 artefaktov, ki so na ameriška tla prišli v poznih 90. letih 20. stoletja v sklopu delovanja mednarodne mreže preprodajalcev z umetninami.
Po obilnem deževju se je na ptujskem grajskem griču v ponedeljek sprožil drugi zemeljski plaz letos. Medtem ko je majski plaz na severni strani presenetil, saj se podori na griču prej niso pojavljali, nedavni plaz ni bil presenečenje.
Julija so v Slivnici pri Mariboru neznanci izpred osnovne šole ukradli kip partizana Franca Lešnika - Vuka. V Hočah pa so poskušali ukrasti bronasti kip književnega zgodovinarja Karla Glaserja.
Na področju kulture in kulturne dediščine so obsežne poplave največ škode povzročile na Gorenjskem, Koroškem in v Savinjski dolini, pravi ministrica za kulturo Asta Vrečko.
V nedavnih poplavah je bilo veliko škode povzročene tudi na domačih zbirkah knjig, fotografskih albumov in najrazličnejših artefaktih. Kako postopati s prizadetim gradivom, kako ga najprimerneje osušimo doma?
Ukrajinska protikorupcijska komisija je pripravila seznam umetnin, za katere je znano, da so jih v zadnjih letih kupili ali prodali ruski oligarhi, proti katerim so uvedene sankcije. Na ta način želijo otežiti poskuse prodaje umetnin v njihovi lasti.
Strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine že evidentirajo škodo poplave na enotah kulturne dediščine. Ob tem poudarjajo, da se škoda zaradi poplav pokaže tudi z enoletnim zamikom. Najrealnejša slika poškodb se pokaže šele po prvi zimski zmrzali.
Tri leta po tem, ko so se v Kostolcu v Srbiji arheologi razveselili ostankov antične rimske ladje, so naleteli na še eno plovilo iz rimskih časov.
Med kulturnimi ustanovami, ki so jih prizadele poplave, sta tudi škofjeloška enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana in mengeški Špas teater. Bolnica Franja, ki jo je močno prizadelo neurje v sredini preteklega meseca, tokrat ni bila deležna dodatne škode.
Tri leta po eksploziji v Bejrutu, v kateri je bilo uničenih tudi več kulturnih ustanov, mesto počasi izgrajuje svojo nekdanjo podobo. Načrtovani so tudi novi muzeji, med drugim muzej umetnosti BeMA.
Spomenik žrtvam holokavsta v Berlinu je star 18 let, le nekaj let manj pa se na betonskih stebrih, iz katerih je sestavljen, pojavljajo razpoke. Ker je potreben prenove, bo nekaj časa zaprt za obiskovalce.
Zavod za varstvo kulturne dediščine na terenu že preverja, kakšno je stanje z objekti kulturne dediščine, vendar pa ugotavljanje škode še vedno ovirajo razmere.
V zadnjem letu je v cerkvi Marije Tolažnice v Piranu potekala obnova notranjosti, kjer so poleg štukaturnega stropa med drugim restavrirali bizantinsko ikono Marije z Detetom iz 13. oz. 14. stoletja. Popoldne bodo predstavili opravljena dela.
Da bi omejili poplavo obiskovalcev na atenski Akropoli, bodo od septembra število obiskovalcev omejili na 20.000 na dan. Reguliran bo tudi čas njihovega obiska.
O poplavljenih prostorih poročajo iz škofjeloške enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana, škoda je med drugim nastala tudi na zaščiteni dediščini središč Šoštanja, Mozirja in Celja, plaz pa je poškodoval Rudarsko hišo v Idriji.
Niz vandalskih incidentov v Italiji se nadaljuje. Potem ko so trije turisti v ločenih primerih obtoženi vandaliziranja skoraj 2000-letnega rimskega Koloseja, je skupina nemških turistov na severu države uničila dragoceni kip v fontani iz 19. stoletja.
Iz 22-karatnega zlata izdelano ter z diamanti, rubini in smaragdi okrašeno žezlo, ki je nekdaj pripadalo cesarici Carloti Belgijski, soprogi Maksimilijana I. Mehiškega, se je vrnilo na grad Miramar v Trstu, kjer si ga bo mogoče v prihodnje ogledati.
Viktor Skrabar je bil po poklicu sicer notar, a od nekdaj ga je privlačila preteklost in velik del življenja je posvetil tudi skrbi za dediščino.
Neveljaven email naslov
