Na občini poudarjajo pomen cerkve, ki velja za enega izmed najlepših gotskih sakralnih spomenikov na Slovenskem. Gre za pomemben srednjeveški spomenik, ki je pomemben tako zaradi svoje arhitekturne vrednosti kot stenskih poslikav in notranje opreme, zlasti zlatih oltarjev in dragocenih obnovljenih baročnih orgel. Cerkev v Crngrobu je tudi spomenik državnega pomena.
To območje je imelo poseben zgodovinski status, saj je kot nekakšen ozemeljski otok dolgo pripadalo škofiji iz Freisinga na Bavarskem. Nemški cesar Oton II. je loško gospostvo leta 973 podaril v fevdalno upravo in kolonizacijo freisinškim škofom in tako je formalno ostalo vse do začetka 19. stoletja. Upravno in cerkveno središče je bila sprva Stara Loka, bližnja Škofja Loka pa se je razvila pozneje in postala novo središče.
Cerkev v Crngrobu spada med najstarejše in umetnostnozgodovinsko najbogatejše cerkve na slovenskih tleh. Začetki gradnje segajo v 13. stoletje, cerkev pa je svojo podobo dobivala skozi stoletja. V obdobju gotike so bile poleg nove ladje cerkvi dodane številne freske. V drugi polovici 15. stoletja je cerkev dobila poslikave tedaj enega vodilnih stenskih slikarjev v teh koncih, Janeza Ljubljanskega. Prav v času, ko je bila romarska cerkev razširjena v triladijsko in dobila nov portal v osi novonastalega zahodnega pročelja, ja na pročelju tik ob vhodu naslikal znamenito poslikavo Sveta nedelja, ki ponuja tako vpogled v razširjen prizor tistega časa kot življenje takratnih ljudi.
Pomembne obogatitve je cerkev dobila tudi v baroku, ki je stavbi dodal barvitejši videz.
Iz občine sporočajo, da bodo položili kamnite pohodne plošče in postavili dve klopi in meditativna sedala, stojalo za kolesa ter informacijsko tablo. Vrednost ureditvenih del okolice cerkve, ki jih bo letos izvedlo podjetje Lavaco, znaša 9000 evrov.
Gre za del projekta Crngrob naokrog, ki ga škofjeloška občina vodi skupaj z Razvojno agencijo Sora, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Kulturnozgodovinskim društvom Lonka Stara Loka, Loškim muzejem in Župnijo Stara Loka. Sofinanciran je iz programa razvoja podeželja.
Fizična ureditev okolice je le del prizadevanj, kako opozoriti na spomenik, tako na njegov kulturnozgodovinski pomen kot tudi izjemno ambientalno umestitev – nekaj, kar je prepoznal tudi režiser Matjaž Klopčič, ko je izbiral prostor, kjer se odvija ljubezenska zgodba Cvetja v jeseni.
V Crngrobu pripravljajo tudi niz kulturnih vsebin, programov in dogodkov, kot so razstava, vodeni ogledi, koncerti in tematske poti. Kot so poudarili na občini, s projektom nadaljujejo dejavnosti za ohranjanje oziroma varovanje kulturne dediščine in popularizacijo umetnosti z vključevanjem različnih ustvarjalcev, še zlasti iz lokalnega okolja.
"Naša sakralna in kulturna dediščina in umetnost bosta tako postali še dostopnejši in privlačnejši, tako za domačine kot za turiste in obiskovalce od vsepovsod," so prepričani.
Crngrob so predstavili tudi v dokumentarni seriji Kulturni vrhovi:
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje