Razstava, ki so jo poimenovali Plečnikov NUK, predstavlja prva leta njenega delovanja, ki so bila v znamenju vojne in nesreče – strmoglavljenja nemškega poštnega letala na Veliko čitalnico in njeno popolno uničenje.

Na ogled postavljajo kar nekaj doslej še neznanega arhivskega gradiva iz arhiva Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) in Plečnikove zbirke.

Prvič so na ogled pred kratkim odkrite fotografije slovesnosti ob začetku gradnje NUK-a oktobra 1936 in fotografije, ki so nastale takoj po padcu letala in pokažejo, kako veliko je bilo uničenje knjižničnega gradiva. Na ogled so tudi originalni Plečnikovi načrti iz Plečnikove zbirke, videti pa je mogoče nekaj od požara ožganih in rešenih knjig ter dva ohranjena kosa nemškega poštnega letala – enega hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, drugega pa v NUK-u.

Po besedah Ane Porok, kustosinje iz Plečnikove hiše, ki je sodelovala pri pripravi razstave, je Plečnikov NUK celostna umetnina in tako je mojster z oblikovanjem vseh detajlov sodeloval tudi pri prenovi čitalnice po nesreči. Želel je zgraditi ikonično mestno palačo s simbolnim nagovorom, ki pa bi lahko imela tudi kakšen drug namen, ne le knjižničnega.

Spomenik dolgoletnim prizadevanjem za demokratizacijo znanja
Avtor razstave Žiga Cerkvenik iz NUK-a poudarja, da Plečnikova palača na Turjaški ni samo osrednja slovenska knjižnica, ampak predvsem spomenik dolgoletnim prizadevanjem za demokratizacijo znanja ter opomnik o osrednji vlogi učenja za razvoj posameznika ali skupnosti. "Kot pravo svetišče nas hkrati miri in navdihuje, navdaja z občutki ponižnosti pred veličastno zgradbo vednosti in hkrati ponosa, da smo lahko njen del," piše.

Svetišče, posvečeno znanju
Gradnja Univerzitetne biblioteke, današnjega NUK-a, se je začela sicer 5. oktobra leta 1936 s prvo lopato Marka Natlačna, a Plečnik je svojo vizijo knjižnične stavbe kot svetišča, posvečenega znanju, predstavil že šest let prej.

Z začetkom druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh aprila leta 1941 je bil ogrožen tudi skoraj končan projekt Univerzitetne knjižnice. Vodstvu univerze je nazadnje uspelo doseči, da poslopje ni bilo zaseženo, čeprav so v delu stavbe že bivali vojaki. Od jeseni 1941 je knjižnica zasilno delovala na novi lokaciji. "Vse je bilo zdaj rešeno: velikanska hiša, knjige z zgodovino in vlogo, ki so jo odigrale, zares prostorna hiša, ki je ni še nihče poznal, in okoli petnajst ljudi, med njimi kar precej pripravljenih na vse," se prihoda v novo stavbo spominja knjižničar Cene Kranjc.

Več kot 50.000 izgubljenih knjig
Usodno je bilo strmoglavljenje nemškega poštnega letala 29. januarja leta 1944. Zgorelo je več kot 50.000 enot gradiva, pa tudi velik del katalogov. Ker so čitalnico le pet dni prej zaradi pomanjkanja kurjave zaprli za javnost, je nesreča poleg posadke letala zahtevala le eno žrtev. Do jeseni je bila stavba za silo urejena z izjemo velike čitalnice, ki so jo na slavnostnem dogodku za javnost odprli 8. februarja 1947.

Razstavo bo spremljala vrsta dogodkov – od vodstev po razstavi z avtorjem in nočnega ogleda knjižnice do pogovora o življenju v knjižnici in mestu med drugo svetovno vojno –, vrata pa bo zaprla 5. maja.