Oglasili sta se akademikinji, ki opozarjata, da bi morala biti zgodovina lastništva predmetov, ki gredo pod kladivo, bolj pregledna. Koran so v preteklem mesecu prodali za rekordnih 5,6 milijonov funtov oziroma šest milijonov evrov (skupaj s pristojbinami), kar je desetkratna vsota izklicne cene. Hkrati pa je to skoraj dvakratni znesek do zdaj prodanega kakšnega izvoda Korana, saj se je s prejšnjim rekordom ponašal tisti, ki so ga prav tako pri Christie’su prodali lani za 3,7 milijona funtov oziroma dobrih štiri milijone evrov.

Rokopis na dobrih 500 razkošnih straneh
Nekateri viri nakazujejo, da je kupec iz Savdske Arabije, česar pa pri londonski hiši Christie’s niso želeli komentirati, piše The Art Newspaper. Rokopis je verjetno nastal na dvoru timuridskega princa, torej na ozemlju današnjega Irana ali Afganistana in vsebuje 534 razkošno obarvanih, s pozlato posejanih strani kitajskega papirja v arabski kaligrafiji.

Yael Rice, docentka za umetnost in zgodovino umetnosti ter azijskih jezikov in civilizacij na kolidžu Amherst v Massachusettsu in Stephennie Mulder, izredna profesorica za islamsko umetnost in arhitekturo na Teksaški univerzi v Austinu, opozarjata, da gre za rokopis, ki ima tako rekoč "poreklo brez porekla". Kot navedeno v uvodu, njegova poznana lastniška zgodovina sega šele v 80. leta 20. stoletja. Glede na navedbe dražbene hiše ga je namreč takrat kupil oče posameznika, ki je ta rokopis prodal na pričujoči dražbi.

Sorodna novica Christie's umaknila domnevno ukradene grške in rimske antikvitete

Ne vemo, kako je zapustil državo izvora
V svojem elektronskem sporočilu sta akademikinji opozorili oddelek za islamsko in indijsko umetnost pri Christie'su na pomembnost preglednosti porekla dragocenosti, ki gredo na dražbe. "Preglednost porekla zagotavlja, da nakup predmeta ni v nasprotju s Haaško konvencijo iz leta 1954 ali Unescovo konvencijo iz leta 1970," sta zapisali. "Ker ta objekt očitno nima znanega porekla pred 80. leti 20. stoletja, ne moremo vedeti ničesar o kontekstu, v katerem je bil odpeljan iz države izvora," sta še zapisali

Četudi ne gre za pravno zahtevo, da bi moral imeti posamezen kos kulturne dediščine izvorno sledljivost v letih pred 1970, je to nedvomno zaželeno. Tiskovna predstavnica Christie’sa je Riceevi in Mulderjevi v odgovor zapisala, da je bil dotični Koran že štiri desetletja v isti zbirki. "Kot je zapisano v opombah kataloga, so bile v 19. stoletju izdelane številne dodatne strani tega rokopisa, verjetno v Srednji Aziji. Rokopis je bil izdelan na Kitajskem konec 14. ali v začetku 15. stoletja, večina strani rokopisa pa je bila v Perziji napisana v 15. stoletju. Rokopisi so bili v preteklosti zelo osebni in prenosni predmeti, ki so skozi čas pogosto čezmejno potovali z ljudmi," je zapisala predstavnica dražbene hiše. Dodala je še: "Izjemno pomembno je dokazati nedavno lastništvo in zakonito pravico do prodaje. Christie's ne bo prodal nobenega umetniškega dela, za katerega vemo ali za katerega sumimo, da je bilo ukradeno ali nezakonito izvoženo iz države izvora."

Rokopisi praviloma deležni manj pozornosti
Kot še opozarjata akademikinji, so rokopisi "kljub zgodovinskemu pomenu pogosto deležni manj pozornosti kot druge oblike ogrožene kulturne dediščine, kot so arheološka najdišča". Nadalje opozarjata tudi na dejstvo, da tovrstno razprodajanje rokopisov zaradi dobička in pomanjkanje popolnoma znanega porekla "ovira našo sposobnost rekonstrukcije in interpretacije preteklosti". Pri tem navajata sporno prodajo dveh iluminiranih strani – kjer je torej besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, marginalije in miniaturne ilustracije – iz še enega timuridskega rokopisa iz 15. stoletja. Tudi ti dve strani sta šli pod kladivo hiše Christie’s, in sicer oktobra lani.