Kolišče, ki je dolgo ležalo skrito pod blatnim dnom jezera, se je razkrilo, ko so med decembrom 2019 in majem 2020 izkopali jarek za nov vodovod. Z izkopavanji so prišli do lončevine in lesenih kolov, ki jih je skupina podvodnih arheologov opredelila za prazgodovinske, piše The Art Newspaper.

Nekdaj pet metrov nižja gladina
Analiza z ogljikom je nato razkrila, da predmeti res izvirajo iz obdobja okoli leta 1000 pr. n. št. v bronasti dobi, ko je bila gladina jezera pet metrov nižja kot danes, s čimer je bilo v njegovi bližini več zemlje, primerne za poselitev.

Nadaljnje potope so arheologi opravili februarja letos, in ko so sestavili dokaze, so ugotovili, da so bili leseni drogovi ostanki vasi na kolih.

Odlično ohranjeni organski predmeti
Tako so ugotovili, da je bilo območje Lucerna naseljeno približno 2000 let prej, kot so mislili prej. Tovrstna naselja, kakršno je bilo tudi na območju Ljubljanskega barja, so bila pogosta med 5000 in 500 leti pr. n. št.

Tovrstna najdišča omogočajo dober vpogled v življenje v obdobju evropske neolitske in bronaste dobe, saj so praviloma organski predmeti, kakršni so luzernski leseni koli, odlično ohranjeni.

Desetletje od uvrstitve na Unescov seznam
Prazgodovinska kolišča okoli Alp so bila leta 2011 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine in spadajo med najpomembnejša arheološka območja kulturne dediščine v Evropi. Gre za 111 območij kolišč, pri čemer sta dve od njih v Sloveniji, natančneje na Ljubljanskem barju. Najdemo jih še v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Italiji in torej tudi Švici, ki se ponaša s kar 56 prazgodovinskimi kolišči na Unescovem seznamu.