Današnje odkritje spominskega obeležja Kopitarju pri vhodu pokopališča je del dejavnosti veleposlaništva v okviru sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija za poglabljanje medsebojnega razumevanja in spodbujanja dialoga med državama na vseh področjih, so sporočili z Veleposlaništva Republike Slovenije na Dunaju.

"Pobudo za postavitev kopije nagrobnika je pred leti podal Ivan Martelanc, svetovalec Slovenske akademije znanosti in umetnosti za raziskave kulturnega delovanja Slovencev po svetu. Pobudo veleposlanice Škrilec je odločno podprl dunajski župan Michael Ludwig in tako je ob podpori in pomoči predsednika Državnega sveta RS Alojza Kovšce postalo mogoče to, česar dolga leta ni bilo mogoče realizirati," so pojasnili na veleposlaništvu.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je v svojem nagovoru ob slovesnem odkritju spominskega obeležja poudaril, da je postavitev obeležja izjemnega pomena za Slovenijo in uveljavljanje prispevka slovenskega jezikoslovja v Avstriji in širše v mednarodnem prostoru.

Župan Ludwig je pozdravil izvedbo projekta in poudaril, da gre za skupno dediščino, ki poleg siceršnjih trdnih vezi med Dunajem in Ljubljano utrjuje tudi odnose na državni ravni. Veleposlanica Škrilec je izrazila zadovoljstvo nad uresničitvijo tega skupnega podviga ob koncu njenega štiriletnega mandata na Dunaju.

Profesor za slovanske jezike in vodja študijskega programa na Inštitutu za slavistiko na dunajski univerzi Emmerich Kelich je predstavil Kopitarjevo delovanje in njegovo vlogo pri utemeljitvi slavistike kot samostojne vede.

Jernej Kopitar se je rodil leta 1780 v Repnjah. Vse življenje je bil tesno povezan z Dunajem. Tam je že v času študija navezal tesne stike s slovanskimi jeziki in razširil svoje jezikoslovno in slovnično znanje, ki ga je uporabljal tudi kot cenzor. Svoje znanje je predal tudi mlademu Franu Miklošiču, ki je pozneje na dunajski univerzi ustanovil katedro za slavistiko. Leta 1808 je Kopitar objavil Slovnico slovanskega knjižnega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, ki velja za prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika in za prvo sodobno slovnico od slovanskih jezikov. Kopitar je bil na Dunaju tudi dvorni svetnik in prvi kustos dvorne knjižnice, nudil pa je tudi podporo Vuku Stefanoviću Karadžiću pri utemeljitvi srbskega knjižnega jezika.

Uvršča se med najpomembnejša pokopališča na svetu
Pokopališče St. Marx je danes spomeniško zaščiteno in javnosti odprto kot park. Opuščeno je bilo leta 1874 in se uvršča med najpomembnejša pokopališča na svetu, namenjeno je bilo predvsem avstrijski družbeni eliti. Ob vhodu stoji tudi tabla z izborom imen uglednih oseb in zemljevidom častnih grobov, med katerimi najdemo tudi ime Kopitar Bartholomäus. Med najbolj zvenečimi imeni je skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart, ki je bil tukaj sprva pokopan.

"Ker je prvotno mesto groba Kopitarja 'prevzela narava', bo novo dvojezično obeležje postavljeno na vidno mesto ob vhodu v park," še pravijo na veleposlaništvu. Načrt spomenika je pripravil slovenski arhitekt Marko Lavrenčič, izdelal ga je slovenski kamnosek Sebastijan Tič, avtor besedila je akademski profesor Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na SAZU-ju. Postavitev spomenika je omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, so še sporočili z veleposlaništva.